<p>Razhod z ljubljeno osebo je ena težjih odnosnih izkušenj. Srčna bolečina, žalost in zmedenost, pomešani z <strong>občutki nemoči, zavrženosti, nevrednosti ali celo izdaje</strong>, lahko v nas prebudijo vprašanja, ali bomo sploh zmogli naprej. Zdi se, da se je življenje v trenutku sesulo na koščke in nam postreglo z grenko izkušnjo, ki nam svet izriše v čisto drugih barvah …</p>

<p>"Najhitrejša pot na drugo stran dolgega in mračnega predora prebolevanja je, da gremo skozenj."</p>

<p>Seveda je vsaka izkušnja zaključka odnosa edinstvena in čisto vsak jo doživlja ne sebi lasten način. Kljub temu pa je treba vzeti v obzir, da gre za <strong>izkušnjo</strong>, ki jo <strong>je pomembno čustveno predelati</strong>, ne glede na to, kako dolgo je odnos trajal.</p>

<div class="portlet-msg-alert">Ključno je, da procesa ne prehitevamo, ga ne zanikamo, ali se celo prepričujemo, da nam je vseeno.</div>

<p>Če želimo to pot prehoditi okoli predora namesto skozenj, z namenom, da bi se na ta način izognili neprijetnim čustvom, si lahko s tem samo podaljšamo bolečino, saj čustva enostavno potlačimo. <strong>Pomembno je</strong> torej začutiti in<strong>&nbsp;izjokati žalost, se jeziti, začutiti skelečo krivico ali ostrino izdaje, skratka začutiti ves spekter čustev, ki se nam prebuja.</strong> Na ta način lahko korak za korakom spuščamo odnos in se začnemo z zaupanjem odpirati novemu obdobju.<br />
<br />
<img data-fileentryid="1466863" src="/documents/portlet_file_entry/998181/Prebolevanje+partnerskega+razhoda_2.png/cdc2c7b2-7136-47dc-cb03-7499dd4e5eaa" /></p>

<h2>Ključni koraki na poti prebolevanja</h2>

<h3>Opuščanje časovnice</h3>

<p>Čeprav si v življenju zelo radi postavljamo časovne okvire, znotraj katerih naj bi dosegali mejnike in dosežke, je v procesu prebolevanja pomembno zavedanje, da <strong>čustva ne poznajo naše duševne časovnice</strong>. Res je, da obstajajo določene faze žalovanja, a vsaka osebna izkušnja ima čisto svojo pot. Morda na začetku zelo hitro napredujemo, a se na sredi poti zataknemo in spoznamo, da nismo še nikjer. Ali pa je pot na začetku izjemno težka, pa se potem zelo hitro poberemo. V tem delu zares ni pravil, <strong>pomembno je</strong> le, <strong>da poslušamo sebe in zaupamo procesu</strong>.</p>

<h3>Dovoliti si začutiti vsa čustva</h3>

<p>Pomemben, če ne celo najpomembnejši del prebolevanja je&nbsp;<strong>pustiti čustvom, da se izrazijo v najbolj pristni obliki</strong>. Čeprav se sliši preprosto, ni vedno tako, saj se ljudje pogosto varujemo z <strong>obrambnimi mehanizmi</strong>, ki nam <strong>preprečujejo, da bi začutili bolečino</strong> v vsej svoji polnosti.</p>

<p>"Nič ne pomaga, če si zanikamo, kako zelo smo nekoga ljubili, če se vse zatajene čustvene vsebine kasneje izrazijo v še močnejši obliki – morda v tesnobi, depresiji, paničnih napadih, izogibanju odnosov zaradi izrazitega strahu pred ponovnimi razočaranji."<br />
- Anja Kovačič, psihoterapevtka</p>

<p>Vsi občutki so dobrodošli in pravi, zato je pomembno, da si vzamemo čas. Kako jih doživljam v telesu? Se lahko povežem z njimi prek meditacije, pisanja dnevnika, pogovora z zaupno osebo?</p>

<h3>Iskanje krivca ne prinese odrešitve&nbsp;</h3>

<p>Ob problematičnih trenutkih v razmerju smo nagnjeni k temu, da <strong>iščemo glavnega krivca</strong> ali pa za nastal položaj <strong>krivimo sebe</strong>. Podobno je ob zaključkih razmerja, ko analiziramo odnos. Kaj je privedlo do konca? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi ostala skupaj? Koliko krivde je na meni, da sva zaključila odnos? Kdo od naju je vsega kriv?</p>

<p>Razmišljati o krivdi je nekaj zelo naravnega, pomembno je le, da <strong>ne dopustimo</strong>, da bi se zaradi nje znašli v spirali <strong>samoobtoževanja ali zamer do drugega</strong>, ki <strong>nam ne pusti naprej</strong>.</p>

<p><img data-fileentryid="1463665" src="/documents/portlet_file_entry/998181/Prebolevanje+partnerskega+razhoda_1.jpg/1fc3c7d3-7dbf-fd48-c59f-2d66a9dbc71f" /><br />
 </p>

<h3>Opuščanje idealizacije</h3>

<p>Tudi idealiziranje preteklega razmerja ne pripomore k lažjemu prehodu skozi to obdobje – celo nasprotno. <strong>Krčevito oklepanje</strong> le <strong>lepih trenutkov </strong>in <strong>spominjanje </strong>le<strong> dobrih lastnosti</strong> nekdanjega partnerja nas lahko vodi v obžalovanje ali celo spodbudi k <strong>ustvarjanju idealizirane podobe, ki nima povezave z resničnostjo</strong> in je v resnici<strong> samo naš konstrukt</strong>. Zaradi tega še bolj hrepenimo po izgubljenem odnosu. Romantiziranje pogosto vodi v <strong>podaljšanje faze žalovanja</strong>, zato velja v tem procesu stopiti korak nazaj in <strong>na odnos pogledati z razdalje</strong>. Skoraj zagotovo bomo opazili nezdravo dinamiko, težave, neprijetne lastnosti, težke občutke, ki so tudi bili del odnosa.</p>

<h3>Sočutje do sebe je v tem obdobju na prvem mestu</h3>

<p>V težkih, izzivalnih ali prelomnih trenutkih se pogosto uporablja izraz <strong>sočutje do sebe</strong>, ki ga velja omeniti tudi <strong>v procesu žalovanja</strong>. Zaradi vsega čustvenega kaosa, ki sledi koncu razmerja, je skrb zase pomemben del prehoda skozi to obdobje. To pomeni <strong>skrbeti zase čustveno, psihično in telesno</strong>, saj na ta način ustvarjamo prostor, ki omogoča, da prebolevanje poteka z manjšimi padci in večjimi vzponi.</p>

<div class="portlet-msg-alert">Konstruktivni pogovori z bližnjimi, razvajanje telesa in duha, krajši ali daljši pobegi na lepše, ukvarjanje z novim hobijem, usvajanje tehnik soočanja s stresom, čas posvečen le sebi, so le nekateri od načinov, s katerimi si pomagamo v procesu prebolevanja in žalovanja.</div>

<h3>Razhod lahko prebudi preteklost</h3>

<p>Izkušnja razhoda nam lahko <strong>prebudi</strong> tudi intenzivne <strong>občutke&nbsp;zavrženosti, zavrnjenosti, nevrednosti, osamljenosti in obupa</strong>, kar je lahko odsev najzgodnejših izkušenj, ki smo jih doživljali v odnosu s starši in so se zdaj ponovne prebudile, <strong>odprle stare rane in nas ponovno soočile z globoko zakopano bolečino</strong>. V primeru, da se zdi bolečina neobvladljiva in da ne zmoremo naprej, je koristno poiskati<strong> pomoč osebe, ki ji zaupamo, ali strokovnjaka, ki nas bo vodil skozi proces</strong>.</p>

<div class="portlet-msg-info">Ob tem velja tudi omeniti, da se v primežu težke izkušnje, s katero ne zmoremo zdržati, lahko <strong>(pre)hitro odločimo za nov odnos</strong>, ki nam da novo upanje in vsaj za trenutek omili bolečino. V tem primeru se nekdanji odnos zlije v novega, kar lahko ponavljamo v neskončnost in venomer skačemo iz odnosa v odnos. Na ta način <strong>si nikoli ne dovolimo razčistiti z vzorci, ki jih nosimo v sebi</strong>, zato se vedno znova znajdemo v razmerjih, v katerih ne čutimo zadovoljstva.</div>

<p>Ko smo obupani in zlomljeni, se več ukvarjamo z eksistencialnimi življenjskimi vprašanji ali pa se vsaj začnemo spraševati, <strong>kaj je za nas pomembno</strong>. To je čas, ko lahko <strong>damo prednost samospoznavanju, predelovanju preteklosti in negovanju odnosa s seboj</strong>. Iskanje smisla v globinah najtežjih izkušenj je dejanje poguma, ob tem pa ne smemo pozabiti, da vse, kar zapušča naša življenja, ponuja prostor za nekaj novega.</p>

Prebolevanje partnerskega razhoda

<p style="text-align:justify">Sproščanje je v današnjih časih pomemben vidik psihičnega blagostanja, saj smo zaradi sodobnega načina življenja čedalje bolj razpeti med različnimi področji delovanja. V različnih vlogah, zahtevah in želji, da smo na področjih, ki nas veselijo, čim bolj uspešni, izgubljamo stik s samim seboj in si kopičimo ogromno odgovornosti, ki nas vsak dan bolj hromijo. Prav zaradi tega lahko sproščanje dojemamo kot eden izmed načinov, s katerim lahko ponovno prevzamemo odgovornost za svoje dobro počutje. S pomočjo različnih tehnik sproščanja se namreč lažje soočamo z negativnimi posledicami stresa in pridemo do spoznanja, da na zunanje okoliščine nimamo vedno vpliva. Lahko pa se naučimo obvladovati svoje telo, misli in čustva.</p>

<h2>Kaj je sproščanje?</h2>

<p style="text-align:justify">Sproščanje lahko opredelimo kot <b>odsotnost fizične in psihične napetosti</b>, ki sta medsebojno povezani ter vplivata ena na drugo. Nasprotje sprostitve je seveda stres, ki pomeni stanje napetosti in izraža neskladje med zunanjimi okoliščinami ter notranjo zaznavo. Sproščanje je <b>osnova številnih terapevtskih tehnik</b> in <b>eden od načinov</b>, kako lahko <b>obvladamo svoje telesne odzive</b> in <b>povečamo učinkovitost miselnih funkcij</b>. Pomaga nam, da v stresnih situacijah lažje sprostimo napetost in se odzovemo na pozitiven način. Smisel sproščanja pa ni samo v tem, da se sproščamo in smo sproščeni doma, temveč da <b>stanje sproščenosti prenesemo tudi v vsakodnevne obveznosti,</b> kar lahko dosežemo z redno in vsakodnevno vadbo tehnik sproščanja. &nbsp;&nbsp;</p>

<p style="text-align:justify"><img data-fileentryid="1492858" src="/documents/portlet_file_entry/998181/shutterstock_557795137.jpg/d0fa743d-fc02-84ba-8117-fdcb5c8a433e" /><br />
 </p>

<div class="portlet-msg-alert">Uporaba tehnik sproščanja zmanjšuje in zavira pretirano delovanje simpatičnega živčnega sistema, zaradi česar se telo odpočije, napolni z energijo, povečata se budnost in koncentracija, izboljšata se tudi ustvarjalnost in spomin.</div>

<h2>Zakaj se “splača” usvojiti tehnike sproščanja?</h2>

<p style="text-align:justify">S pomočjo različnih tehnik sproščanja oseba <b>spozna</b>, <b>kako lahko obvladuje svoje telesne simptome</b>. Sprva lahko le nadzira posamezne telesne znake, pozneje pa sproščanje pozitivno vpliva tudi na večjo učinkovitost kognitivnih funkcij. Sproščanje poveča možnost priklica pozitivnih informacij iz spomina, vpliva na prožnost misli in omogoča, da se v stresnih situacijah lažje poišče alternativo za negativne in katastrofične misli.</p>

<p><b>Redna vadba</b> izbrane tehnike ali tehnik sproščanja ima številne pozitivne učinke za posameznikovo telesno in duševno zdravje. Med njimi so:</p>

<ul>
	<li>Učinkovitejše spoprijemanje s stresom</li>
	<li>Lajšanje bolečin (sproščanje zvišuje prag bolečine in blaži doživljanje bolečine)</li>
	<li>Izboljšanje spanja in zmanjšanje utrujenosti</li>
	<li>Izboljšanje koncentracije in spomina</li>
	<li>Povečanje samozaupanja in samozavesti</li>
	<li>Višanje produktivnosti</li>
	<li>Preprečevanje oz. zmanjševanje psihosomatskih bolezni (npr. povišan krvni pritisk, razdražljiv prebavni sistem, astma, glavoboli …)</li>
</ul>

<div class="portlet-msg-alert">Resnična sprostitev naj bi bila trojna: telesna, čustveno-kognitivna in duhovna.</div>

<h2>Katere tehnike sproščanja poznamo?</h2>

<p style="text-align:justify">Sproščamo se lahko na <b>različne načine.</b> Eden izmed načinov je lahko ta, da izvajamo razne aktivnosti, ki jih imamo radi (npr. &nbsp;športne aktivnosti, ukvarjanje s hobijem, poslušanje glasbe, igranje na inštrument, branje, ustvarjanje in podobno) in pri katerih je lahko sproščanje samo eden od ciljev oz. rezultatov določene aktivnosti. Lahko pa se sproščamo tudi s pomočjo <b>tehnik sproščanja,</b> ki so <b>neposredno usmerjene v doseganje sprostitve</b>.</p>

<p style="text-align:justify">Pri tem obstajajo številne tehnike sproščanja, ki jih delimo na tiste, ki so bolj <b>usmerjene na telo</b> (npr. postopno mišično sproščanje, pasivno mišično sproščanje, raztezanje), in tiste, ki so bolj <b>usmerjene na um </b>in<b> </b>misli (npr. vizualizacija, avtogeni trening, meditacija) 4.</p>

<h4>Ali so tehnike sproščanja vedno učinkovite?</h4>

<p style="text-align:justify">Tehnike sproščanja so lahko učinkovite v primeru, ko so izpolnjeni <b>trije osnovni pogoji. </b></p>

<ol>
	<li><b>Ustrezen izbor tehnike:</b> pomembno je, da izberemo tako tehniko, ki nam ustreza, v katero zaupamo in jo bomo lahko tudi redno izvajali.</li>
	<li><b>Ustrezno izvajanje tehnike</b>: da lahko dosežemo popolno sproščenost in druge pozitivne učinke tehnike, jo moramo izvajati pravilno. Zato je pomembno, da se tehnike dobro naučimo in jo izvajamo v skladu z navodili ter priporočili.</li>
	<li><b>Redna vadba:</b> izvajanje tehnike je veščina. In za osvojitev vsake veščine <b>je redna vadba nujen pogoj.</b> Brez rednega izvajanja tehnike ne moremo zares osvojiti in doseči takih učinkov, kot bi jih želeli.</li>
</ol>

<div class="portlet-msg-alert">Tehnike sproščanja so ob pravilnem izvajanju primerne za vsakogar, saj načeloma nimajo nikakršnih negativnih ali škodljivih posledic. Vseeno pa je pomembno, da se zavedamo svojih morebitnih omejitev – različnih poškodb in (telesnih ali psihičnih) težav, ter se glede izvajanja tehnike po potrebi posvetujemo tudi z zdravnikom.</div>

<p>Zapomni si:</p>

<ul>
	<li>
	<p>Izberi si tako tehniko, ki ti je všeč. Vedi, da vsaka tehnika ni primerna za vsakogar</p>
	</li>
	<li>
	<p>Izvajanje tehnike prilagodi sebi in svojim zmožnostim (npr. urniku, okolju, interesom)</p>
	</li>
	<li>
	<p>Priporočljivo je, da nam je pri učenju določene tehnike čim bolj udobno (udobna oblačila, temperature v prostoru, mirno in nehrupno okolje)</p>
	</li>
	<li>
	<p>Bolj kot strogo upoštevanje pravil tehnike je pomembno, da smo do svojega telesa prijazni in stanja sprostitve ne poskušamo doseči za vsako ceno</p>
	</li>
	<li>
	<p>Čeprav se nam bodo morda nekatere tehnike zdele dolgočasne, smešne, nesmiselne, je pomembno, da z vadbo nadaljujemo, saj gre za veščino, ki jo moramo usvojiti</p>
	</li>
	<li>
	<p>Tehniko izvajaj redno, pa čeprav za krajši čas (npr. 10 minut na dan)</p>
	</li>
	<li>
	<p>Bolj kot bomo usvojili določeno tehniko, prej in lažje bomo dosegli želeno sprostitev</p>
	</li>
	<li>
	<p>Če je izvajanje tehnike sproščanja za nas na kakršnikoli način neprijetno ali celo boleče, jo nehamo izvajati in se pred morebitnim nadaljnjim izvajanjem o tem posvetujemo z voditeljem delavnice ali zdravnikom</p>
	</li>
</ul>

<h2>Tehnike sproščanja za začetnike</h2>

<p>V nadaljevanju predstavljamo tri tehnike, ki jih lahko z nekaj redne vaje usvoji prav vsak izmed nas.</p>

<h3>Dihalne vaje</h3>

<p style="text-align:justify">Dihalne tehnike so najbolj <b>osnovne</b> in <b>najbolj preproste</b> tehnike globoke sprostitve, ki jih lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli. Ko dihamo polno, počasi in s trebušno prepono, se umirimo, bolje počutimo ter imamo večji občutek samonadzora. Dihalne tehnike med drugim upočasnijo srčni utrip, uravnavajo pritisk in zmanjšajo napetost.</p>

<p>Izvajanje tehnike v času učenja traja približno 15 – 20 minut. Kasneje, ko je tehnika naučena, pa se jo lahko uporablja odvisno od zastavljenih ciljev, v kratkih sklopih (npr. za motivacijo ali začetek telesne dejavnosti, 5-10 minut) ali v daljših sklopih (npr. za umiritev in sprostitev, 15-20 min).</p>

<h4>Kakšna je razlika med prsnim in trebušnim dihanjem?</h4>

<p style="text-align:justify">Preponsko oz. trebušno dihanje raziskovalci povezujejo s prijetnimi čustvi in sproščenostjo, medtem ko je prsno oz. plitvo dihanje povezano z napetostjo, anksioznostjo in paničnimi napadi. Pri dihalni tehniki se zato želimo usmeriti na dihanje s prepono.</p>

<h4><img data-fileentryid="1492863" src="/documents/portlet_file_entry/998181/shutterstock_2363000187.jpg/056827d4-ad64-070a-f014-f578e6a44ed3" /></h4>

<h4> </h4>

<h4>Na kaj moremo biti pozorni pri izvajanju te tehnike?</h4>

<ul>
	<li>Učenje trebušnega dihanja (s prepono) se je najlažje učiti leže, če ni pogojev, pa lahko tudi stoje</li>
	<li>Priporočljiva so udobna oblačila in izvajanje tehnike v mirnem prostoru (vsaj v času učenja tehnike)</li>
	<li>Hrbtenica naj bo vzravnana, priporočljivo je vdihovanje skozi nos in izdihovanje skozi usta</li>
	<li>Dihanje naj bo lahkotno, neslišno, sproščeno in enakomerno</li>
	<li>Vdih in izdih naj se postopoma poglabljata in podaljšujeta</li>
	<li>Priporočljivo je, da smo ves čas pozorni na telesne občutke, ki so prisotni</li>
</ul>

<h4>Učenje trebušnega dihanja (dihanje s prepono)</h4>

<p style="text-align:justify">Ležimo na hrbtu (vajo lahko izvajamo tudi sede). Eno roko si položimo na trebuh, drugo na zgornji del prsnega koša. Vdihnemo skozi nos, v mislih štejemo do pet (ali šest, ko nam uspe 5), ter pri izdihu skozi nos ponovno štejemo do pet in ponovimo od začetka. Vajo izvajamo pravilno, če se nam ob vdihu dvigne roka na trebuhu, ob izdihu pa zopet spusti, skupaj s trebušnimi mišicami. Roka na prsnem košu ostaja na svojem mestu. Vajo ponavljamo vsaj 2 minuti, najbolje čimbolj pogosto (npr. vsak dan), da se telo navadi.</p>

<div class="portlet-msg-alert">Dihanje vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema: počasno in globoko dihanje ga uravnoteži in nam pomaga, da se sprostimo.</div>

<h3>Vizualizacija (pomirjujočega kraja)</h3>

<p style="text-align:justify">Pri vizualizaciji z uporabo domišljije spreminjamo svoje čustvovanje, notranje fiziološko stanje in vedenje. Ta tehnika, ki je usmerjena na misli, pripomore k povezavi našega zavednega in nezavednega uma, s tem pa pomaga našim mislim, da usmerijo telo proti pozitivnim izidom.</p>

<p style="text-align:justify">Tehnika vizualizacije za učenje in izvajanje ni zahtevna, vendar je za njeno osvojitev in ustrezne učinke potrebna <b>redna vadba</b>.</p>

<p style="text-align:justify"><b>Največje prednosti</b> rednega izvajanja vizualizacije so se pojavile pri blaženju glavobolov, zmanjševanju kroničnih bolečin, spoprijemanju z anksioznostjo in drugih telesnih težavah, ki so posledica stresa.</p>

<h4>Izvajanje tehnike</h4>

<p style="text-align:justify">Tehniko vizualizacije lahko izvajamo samostojno (ob zvočnem/video posnetku) ali s pomočjo vodenja druge osebe. Posameznik sledi “navodilom” druge osebe in si v mislih ustvari podobo pomirjujočega dogodka ali kraja. To je lahko kraj, ki ga posameznik pozna ali pa ga ustvari na novo. Primeri pomirjujočih krajev so obala morja ali jezera, travnik, gozd. Pomembno je, da smo pri zamišljanju podobe čim bolj natančni in da vključimo različne čute (vidne podobe, zvoke, vonje, okuse). &nbsp;Posameznik se mora popolnoma osredotočiti na svoje zaznave in nekaj časa raziskovati dogodek oz. kraj, ki ga je ustvaril po svojem okusu. To osredotočanje na pomirjujoče podobe običajno vodi v občutke miru in sproščenosti. Vizualizacija se konča s počasnim prehodom iz domišljijskega sveta, in sicer tako, da se osredotočimo na dihanje in zavedanje zunanjega okolja, v katerem se nahajamo.</p>

<h3>Progresivna mišična relaksacija (progresivno mišično sproščanje)</h3>

<p style="text-align:justify">Progresivna mišična relaksacija je <b>tehnika</b>, ki je <b>usmerjena</b> na naše <b>telo</b>. Uči <b>nas zavestnega sproščanja mišic v dveh korakih</b>: prvi korak je krčenje določene mišične skupine, drugi korak je sproščanje.&nbsp; Skozi ponavljanje te tehnike se naučimo prepoznati in razločiti občutke ob napeti mišici in občutke ob sproščeni mišici. To znanje nam pomaga pri sproščanju telesa, ko začutimo, da je napeto zaradi stresa.</p>

<div class="portlet-msg-info"><strong>!POZOR:</strong> tehnika je manj priporočljiva za posameznike, ki pogosto doživljajo krče; za posameznike, ki jim osredotočanje na telo poveča občutke bolečine; za nosečnice in&nbsp; posameznike z zelo visokim krvnim pritiskom ter srčne bolnike je priporočljivo samo sproščanje mišic (in ne tudi krčenje).</div>

<p style="text-align:justify">Redno izvajanje tehnike progresivnega mišičnega sproščanja pomaga pri zmanjševanju mišične napetosti, spoprijemanju z anksioznostjo, zmanjševanju bolečin v vratu in križu, premagovanju utrujenosti in nespečnosti ter zmanjševanju visokega krvnega pritiska.</p>

<p style="text-align:justify"><img data-fileentryid="1492404" src="/documents/portlet_file_entry/998181/shutterstock_1606560211.jpg/9741ba6a-98d2-f6ac-2299-22ad09c56b7d" /></p>

<h4>Kako izvajamo tehniko?</h4>

<p style="text-align:justify">Pri omenjeni tehniki gre za sproščanje mišičnih struktur v dveh korakih – z izmenjevanjem zategnitve in sprostitve. Postopek je enak pri vseh mišičnih skupinah, korak 1 in korak 2 pri vsaki mišični skupini izvedemo dvakrat.</p>

<p style="text-align:justify">Primer: “<i>Skrčimo prste na stopalu – zadržimo za približno 5 sekund in opazujemo občutke v desnem stopalu ob skrčeni mišici – in potem naenkrat sprostimo. Opazujemo občutke v stopalu ob sproščeni mišici vsaj 10 sekund. Potem se usmerimo na desno dlan: stisnemo pest – zadržimo in sprostimo. To ponovimo </i></p>

<div class="portlet-msg-info"><strong>HITRA SPROSTITVENA TEHNIKA:</strong> Globoko vdihnemo skozi nos (s trupom), zadržimo zrak za približno 10 do 20 sekund in hkrati napnemo mišice celotnega telesa. Izdihnemo skozi usta in popustimo napetost v mišicah.</div>

<h2>Želim se naučiti tehnik sproščanja – kaj lahko storim sam/a?</h2>

<h3> </h3>

<h3>Centri za krepitev zdravja</h3>

<p>Različne brezplačne delavnice na temo tehnik sproščanja ponujajo <b>Centri za krepitev zdravja</b> po celi Sloveniji.</p>

<ul>
	<li>Kočevje: <a href="https://www.ckzkocevje.si/programi/program-krepitev-zdravja/temeljne-obravnave/tehnike-sproscanja">https://www.ckzkocevje.si/programi/program-krepitev-zdravja/temeljne-obravnave/tehnike-sproscanja</a></li>
	<li>Postojna: <a href="https://www.zd-po.si/ckz/dejavnost/tehnike-sproscanja/">https://www.zd-po.si/ckz/dejavnost/tehnike-sproscanja/</a></li>
	<li>Ajdovščina: <a href="https://ckz.zd-ajdovscina.si/odrasli/temeljne-delavnice/tehnike-sproscanja">https://ckz.zd-ajdovscina.si/odrasli/temeljne-delavnice/tehnike-sproscanja</a></li>
	<li>Murska Sobota <a href="https://ckz.zd-ms.si/programi/program-za-krepitev-zdravja/temeljne-obravnave-za-krepitev-zdravja/tehnike-spro%C5%A1%C4%8Danja">https://ckz.zd-ms.si/programi/program-za-krepitev-zdravja/temeljne-obravnave-za-krepitev-zdravja/tehnike-spro%C5%A1%C4%8Danja</a></li>
	<li>Kamnik: <a href="https://ckz.zdkamnik.si/odrasli/temeljne-obravnave/tehnike-sproscanja">https://ckz.zdkamnik.si/odrasli/temeljne-obravnave/tehnike-sproscanja</a></li>
	<li>Velenje: <a href="https://www.zd-velenje.si/center-za-krepitev-zdravja/program-za-krepitev-zdravja/tehnike-sproscanja/">https://www.zd-velenje.si/center-za-krepitev-zdravja/program-za-krepitev-zdravja/tehnike-sproscanja/</a></li>
</ul>

<h3>Knjige za samopomoč:</h3>

<ul>
	<li>KAJTNA, Tanja in JEROMEN, Tina. Sproščanje – moj mali priročnik. Trbovlje: samozaložba, 2018.</li>
	<li>RABTEN, Geshe. Naučimo se meditirati: meditacija v vsakdanjem življenju. Založba Edition Rabten, 2019, 97 strani.</li>
	<li>DERNOVŠEK, M., VALIČ, M. in KONEC JURIČIČ, N. Obvladajmo anksioznost. Priročnik z delovnimi listi za vodje delavnic in predavatelje. Ljubljana: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, 2011.</li>
	<li>UNGER, K. Arlene. 50 vaj čuječnosti in sproščanja, da bomo vsak dan spokojnejši. Mladinska knjiga Založba, 2019, 160 strani.</li>
	<li>UNGER, K. Arlene in EVERSDEN, Lona. Sreča – 50 vaj čuječnosti in sproščanja, da bomo vsak dan dobre volje. Mladinska knjiga Založba, 2018, 260 strani.</li>
	<li>HAINBUCH, Friedrich. Progresivno sproščanje mišic. Mladinska knjiga Založba, 2011, 80 strani.</li>
	<li>KRIŽAJ, Robert. Čuječnost: trening za obvladovanje stresa in polno prisotnost v življenju. Mladinska knjiga Založba., 2020, 268 strani</li>
</ul>

<h3>Uporabne spletne strani</h3>

<ul>
	<li>Spletna stran “Skupaj za zdravje”: splošna priporočil za izvajanje tehnik sproščanja: <a href="https://www.skupajzazdravje.si/dusevno-zdravje/sproscanje/">https://www.skupajzazdravje.si/dusevno-zdravje/sproscanje/</a></li>
	<li>Spletna stran “Nisi okej? Povej naprej” – razlaga tehnik sproščanja: <a href="https://nisiokejpovejnaprej.si/kako-pomagam-sebi-in-drugim/tehnike-sproscanja/">https://nisiokejpovejnaprej.si/kako-pomagam-sebi-in-drugim/tehnike-sproscanja/</a></li>
	<li>Spletna stran nacionalnega programa spletnega zdravja “MIRA” – na splošno o sproščanju: <a href="https://www.zadusevnozdravje.si/skrb-za-dusevno-zdravje/nasveti-za-boljse-pocutje/ucinkovite-tehnike-sproscanja/">https://www.zadusevnozdravje.si/skrb-za-dusevno-zdravje/nasveti-za-boljse-pocutje/ucinkovite-tehnike-sproscanja/</a></li>
</ul>

<ol>
	<li><b>Videogradiva</b></li>
</ol>

<ul>
	<li>Vodena vizualizacija: <a href="https://www.youtube.com/watch?v=OoDRdlTuWuk">https://www.youtube.com/watch?v=OoDRdlTuWuk</a></li>
	<li>Progresivno mišično sproščanje: <a href="https://www.youtube.com/watch?v=zgsNYYO8gYo">https://www.youtube.com/watch?v=zgsNYYO8gYo</a></li>
	<li>Dihalne vaje: <a href="https://www.youtube.com/watch?v=okj-I9HFrB4">https://www.youtube.com/watch?v=okj-I9HFrB4</a> in <a href="https://www.youtube.com/watch?v=CB7Nx2QCNfQ">https://www.youtube.com/watch?v=CB7Nx2QCNfQ</a></li>
	<li>Vodena vaja čuječnosti: <a href="https://www.youtube.com/watch?v=1Ry5nCYX1Tk">https://www.youtube.com/watch?v=1Ry5nCYX1Tk</a>&nbsp;</li>
</ul>

<h2>*DODATEK: slovar izrazov, ki jih moraš poznati o tehnikah sproščanja</h2>

<p style="text-align:justify"><b>Čuječnost – </b>gre za način zavedanja svojega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Ko smo čuječi, je naša pozornost usmerjena&nbsp;na trenutno izkušnjo, kot se poraja iz trenutka v trenutek.<b>&nbsp;</b></p>

<p style="text-align:justify"><b>Prepona – </b>je pomembna dihalna mišica, ki se nahaja med prsno in trebušno votlino.</p>

<p style="text-align:justify"><b>Anksioznost - </b>anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje. Lahko se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje pa se tudi glede intenzivnosti in trajanja. Telesne in vedenjske spremembe, ki jih doživljamo ob tesnobi, so podobne odzivu na stres, le da so običajno bolj izrazite. Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo, prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah.</p>

<p><b>REFERENCE</b></p>

<ul>
	<li>Bertoncelj, B. (2007).<i> Joga: transformacija telesa in uma. </i>Ljubljana: Devi.</li>
	<li>Adamčič Pavlovčič, D. (2000). <i>Globina samodotika: postopno mišično sproščanje, vodena vizualizacija. </i>Ljubljana: samozaložba.</li>
	<li>Masten, R. in Tušak, M. (2008). <i>Stres in zdravje: znanstvena monografija.</i> Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.</li>
	<li>Dernovšek, M., Valič, M. in Konec Juričič, N (2011<i>). Obvladajmo anksioznost. Priročnik z delovnimi listi za vodje delavnic in predavatelje.</i> Ljubljana: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami.</li>
</ul>

<p><em>Avtorica: Elena Vižintin</em></p>

Tehnike sproščanja so način obvladovanja stresa

<p><b>Panični napad</b>&nbsp;je ekstremna oblika alarmne reakcije, ki jo naravno doživi naše telo kot odziv na določeno grožnjo. Gre za telesni mehanizem, ki ljudem (in tudi živalim) omogoča, da telo zelo hitro mobilizira ogromno količino energije, da je lahko kos nenadni, življenjsko ogrožajoči nevarnosti.</p>

<p>Ko na primer gepardi lovijo antilopo, bo ta doživela takšen odziv in nagonsko pričela bežati. Ta alarmni mehanizem nam dobro služi takrat, kadar smo v resnični nevarnosti.&nbsp;Toda ljudje imamo določeno lastnosti, ki je nima nobena žival. Ljudje&nbsp;<strong>mislimo</strong>.</p>

<p>In ker ljudje razmišljamo, premlevamo, predvidevamo in kalkuliramo, lahko doživimo takšno reakcijo kot odziv na <strong>situacije</strong>, ki <strong>se nam</strong> s<b>&nbsp;</b>psihološkega vidika&nbsp;<strong>zdijo nevarne, ogrožajoče ali zadušljive, čeprav v resnici niso</strong>.</p>

<p><img data-fileentryid="1499474" src="/documents/portlet_file_entry/998181/shutterstock_2225896321.jpg/8e14424f-db45-4421-65fc-b6a76d9baa2e" /></p>

<p>Na primer&nbsp;ko posameznika čaka ustni zagovor&nbsp;za izpit, lahko doživi takšno reakcijo, ker jo zaznava kot hudo obremenjujočo, celo nevarno (strah ga je, da ne opravi izpita, da ne bo mogel nadaljevati študija, da se bo osmešil itd.), čeprav situacija pravzaprav ni življenjsko ogrožajoča in nevarna.</p>

<p>V primeru paničnih napadov je ta <strong>reakcija</strong> še bolj <strong>ekstremna in intenzivna</strong>. Telo uporabi vse svoje mehanizme, da bi nas ubranilo pred potencialno grožnjo.</p>

<p>»Panični napadi&nbsp;so nenadne epizode hudega nemira, ki se pogosto pojavijo iznenada, kot odziv na grožnjo, ki večinoma ni resnično življenjsko ogrožajoča.«</p>

<p><strong>Intenzivna panika</strong> navadno ne traja dlje kot nekaj minut, vendar pa lahko pride v valovih v času do dveh ur, ampak <strong>čisto vedno mine</strong> in sama po sebi <strong>za človeka ni nevarna</strong>, čeprav jo posameznik pogosto zaznava kot tako.</p>

<p>Pogosto posamezniki, ki doživljajo napade panike, ne morajo definirati specifičnega razloga, ki je prevedel do paničnega napada. Zdi se, da se panika pojavi iznenada, kot hud odziv na sicer običajno življenjsko situacijo.</p>

<p>V resnici je pogosto podlaga za pojav paničnih napadov anksiozno razmišljanje, ki ga lahko sprožijo različni dejavniki, ki jih posameznik napačno interpretira. Na primer posameznik je lahko omotičen zaradi utrujenosti, a svoje utrujenosti ne pripisuje stresu, ampak razmišlja, da je z njim nekaj hudo narobe.</p>

<p>Še vedno pa ni popolnoma jasnih razlogov, zakaj organizem nekaterih odreagira s paničnim napadom, medtem ko pri drugih do njega ne pride.</p>

<h2>Kako vem, da doživljam panični napad</h2>

<p>Panični napad posameznik doživlja telesno, a ga hkrati spremljajo tudi vedenjski in kogntivni simptomi:</p>

<ul>
	<li>
	<p>hiperventilacija</p>
	</li>
	<li>
	<p>občutek dušenja</p>
	</li>
	<li>
	<p>pospešeno bitje srca (palpitacije)</p>
	</li>
	<li>
	<p>vrtoglavica, omotica</p>
	</li>
	<li>
	<p>tresavica</p>
	</li>
	<li>
	<p>potenje</p>
	</li>
	<li>
	<p>slabost ali bolečina v trebuhu</p>
	</li>
	<li>
	<p>otopelost ali mravljinčenje v stopalih ali dlaneh</p>
	</li>
	<li>
	<p>menjajoči občutki mraza in vročine</p>
	</li>
	<li>
	<p>bolečina v prsih</p>
	</li>
	<li>
	<p>posameznika je strah, da se mu je »zmešalo«, da je izgubil »kontrolo«</p>
	</li>
	<li>
	<p>posameznik ima občutek, da umira, da je njegovo življenje ogroženo</p>
	</li>
	<li>
	<p>posameznika je strah, da bo omedlel, izgubil zavest</p>
	</li>
	<li>
	<p>depersonalizacija – stanje, ko oseba doživlja odcepitev od sebe, od lastnih misli in telesnih občutkov</p>
	</li>
	<li>
	<p>derealizacija – oseba spremenjeno doživlja svet okoli sebe (npr. v spremenjenih barvah).</p>
	</li>
</ul>

<p>Vsaj&nbsp;štirje od zgoraj naštetih znakov&nbsp;se pojavijo, če oseba doživi panični napad.</p>

<h2>Panični napad ali panična motnja</h2>

<p>Navadno je sprožilec prvega napada huda utrujenost, izčrpanost, hud stresni dogodek,&nbsp; neprespanost ali prekomerna uporaba nekaterih substanc (kofein, alkohol, druge droge).</p>

<p>Ko posameznik doživi prvi napad panike, se le-ta lahko ne pojavi nikoli več. Toda pogosto človek doživi več paničnih napadov v krajšem časovnem obdobju. Takrat govorimo o panični motnji.</p>

<p>Posameznika, ki trpi za&nbsp;panično motnjo, spremlja skrb, da je z njim nekaj narobe, hkrati pa ga je strah ponovnega napada.</p>

<h2>Agorafobija</h2>

<p>Agorafobija&nbsp;je v svoji definiciji strah pred odprtimi prostori. Najbolj<b> </b>pogosta karakteristika agorafobije&nbsp;je strah pred oddaljenostjo od doma oziroma »varnih«, »poznanih« krajev ali »varne osebe« (navadno partnerja, prijatelja, starša - nekoga na katerega je oseba močno navezana in mu/ji zaupa).</p>

<p><img data-fileentryid="1500502" src="/documents/portlet_file_entry/998181/shutterstock_1150971305.jpg/38ce1396-33c6-4bca-0b99-22b40be4d1e5" /><br />
Posameznik, ki trpi za&nbsp;<b>agorafibojo,</b>&nbsp;že ob sami misli na oddaljenost od doma ali odsotnost varne osebe doživi nemir in strah, da se bo zgodilo nekaj hudega.</p>

<p>Pri osebah s panično motnjo se pogosto razvije agorafobija, ki je povezana s strahom pred ponovnim paničnim napadom. Oseba, ki doživlja panične napade, se tako začne izogibati situaciji, v kateri bi se lahko pojavila panika (npr. človek se začne&nbsp;izogibati vožnji&nbsp;avtomobila, ker ima občutek, da bo med vožnjo doživel panični napad in izgubil nadzor nad vozilom).</p>

<p>Za&nbsp;<b>agorafobijo</b>&nbsp;sicer lahko trpijo tudi osebe, ki panične motnje nimajo. V primeru najhujših oblik se človek&nbsp;zapre v »varno zavetje svojega doma« in se popolnoma izolira od vsakdanjega življenja.</p>

<h2>Kaj vpliva na razvoj panične motnje</h2>

<p>Razvoj panične motnje je težko specifično določljiv, večinoma pa je kombinacija bioloških in okoljskih vzrokov.</p>

<p>Faktorji tveganja za razvoj panične motnje so lahko:</p>

<ul>
	<li>genetika (posameznik ima več možnosti za razvoj panične motnje, če je bila le-ta prisotna tudi pri enem od staršev ali bližnjih sorodnikov),</li>
	<li>osebnostne lastnosti (posamezniki, ki imajo bolj plašen, nevrotičen tip osebnosti, imajo več možnosti za razvoj panične motnje),</li>
	<li>določene kronične bolezni (na primer okvara živčevja, hiperglikemija, ščitnične težave),</li>
	<li>huda travmatična izkušnja (npr. spolni napad, huda prometna nesreča),</li>
	<li>pretirana podvrženost stresu, izčrpanost, izgorelost,</li>
	<li>uživanje nekaterih drog, alkohola, pretiran vnos kofeina.</li>
</ul>

<div class="portlet-msg-info"><strong>NEKAJ DEJSTEV:</strong></div>

<ul>
	<li>
	<div class="portlet-msg-info">Večinoma se panična motnja&nbsp;pojavi med 18 in 35 letom, toda pri nekaterih se lahko razvije tudi prej ali kasneje.</div>
	</li>
	<li>
	<div class="portlet-msg-info">Panična motnja je bolj pogosta pri ženskah. Po nekaterih podatkih naj bi bilo tveganje za pojav panične motnje pri ženskah kar dvakrat večje kot pri moških.</div>
	</li>
</ul>

<h2>Soočanje s paničnimi napadi</h2>

<p>Najbolj učinkovito je, če se soočanja s panično motnjo lotiš&nbsp;celostno, in sicer na miselni, telesni in vedenjski ravni. Najbolj pomembno je predvsem zavedanje, da s tvojim zdravjem ni nič narobe.&nbsp;</p>

<div class="portlet-msg-error">Panika je zgolj telesni odziv človekovega sistema, ki se pojavi zaradi določenega neravnovesja, ki omeji sicer običajno človeško delovanje.</div>

<p>Pri soočanju s paničnimi napadi je dobro, da pogledaš, kaj lahko&nbsp;narediš v danem trenutku, ko začutiš paniko, in kaj lahko narediš v vmesnem času, da omiliš strah pred ponovnimi napadi, agorafobijo in zmanjšaš možnost pojava novih napadov.</p>

<h3>Kaj lahko narediš v trenutku, ko doživljaš panični napad?</h3>

<ul>
	<li><strong>Dihalne tehnike</strong> – ljudje imajo zaradi spremenjenega ritma dihanja <strong>občutek dušenja</strong> in jih je strah, da se bodo zadušili. Zaradi hiperventilacije (dolgih vdihov in kratkih izdihov), ki pogosto spremlja panične napade, v telo pride preveč kisika, zato <strong>pride do omotice, pospešenega bitja srca</strong>. S pomočjo dihalnih tehnik človek umiri simpatični živčni sistem, ki je pretirano aktiviran med samim napadom. Najbolj preprosto je <strong>trebušno dihanje.</strong></li>
	<li><strong>Pogovor</strong> – pogovor z osebo, ki ji človek zaupa, pomaga pri preusmerjanju pozornosti od zaskrbljujočih misli in simptomov, omogoča hitrejšo umiritev ter vrnitev v normalno stanje.</li>
	<li><strong>Pisanje </strong>– če ni na voljo osebe, ki bi ji človek zaupal, ima lahko podoben učinek tudi pisanje trenutnih občutkov in doživljanj.</li>
	<li><strong>Štetje</strong> – prav tako pomaga pri preusmeritvi pozornosti. Na primer štetje od 287 na 3 dol (dobro je, da štetje predstavlja izziv, saj se morajo na ta način možgani ukvarjati z določeno nalogo in usmerijo pozornost stran od »nevarnosti«.)</li>
	<li><strong>Premikanje</strong> – na primer stiskanje stresne žogice, hoja po prostoru.</li>
	<li><strong>Spodbudne besede</strong> – človek lahko sam sebe pomiri s spodbudnimi besedami, kot so: »Zaupam si, vem da nisem v nevarnosti, gre samo za telesno reakcijo. Počasi se moje telo umirja, diham vedno bolj mirno in sproščeno.«</li>
	<li><strong>Zdravila</strong> – benzodiazepinski aksiolitiki so pomirjevala, ki jih zdravniki najbolj pogosto predpišejo za umiritev paničnih napadov. Pri jemanju je nujna previdnost, saj lahko povzročijo dolgoročno odvisnost. V primeru dalj časa trajajoče in intenzivne panične motnje, zdravniki rajši predpišejo antidepresive.</li>
</ul>

<p><img data-fileentryid="1499652" src="/documents/portlet_file_entry/998181/shutterstock_2018871572.jpg/4f60babb-848e-c9ff-50cb-03c23b01c1dc" /><br />
 </p>

<h2>Kako se lahko lažje soočamo s paničnim napadom in panično motnjo</h2>

<ul>
	<li><b>Tehnike globokega sproščanja</b> (dihalne tehnike, progresivna mišična relaksacija, skeniranje telesa, meditativne prakse, prakse, ki temeljijo na čuječnosti) – s pomočjo tehnik globokega sproščanja se sproži t. i. »sprostitveni odziv«, ki ga lahko razumemo kot stanje globoke umirjenosti, počitka in sproščenosti. Med sprostitvenim odzivom se umiri živčni sistem, zniža srčni utrip, sprosti se mišična napetost, pospeši se prekrvavitev možganov in umirijo misli. Sprostitvene tehnike je priporočljivo izvajati redno, pri tem pa dodajamo, da med samim paničnim napadom ne bodo delovale.</li>
	<li><b>Psihoterapija </b><b>- z</b>elo priporočljiv je obisk terapevta, ki človeka s strokovnim znanjem vodi na poti do učinkovitega spopadanja z napadi. Kognitivno vedenjska terapija se je pogosto izkazala za eno od bolj učinkovitih, saj se osredotoča na spremembo omejujočih prepričanj, misli in vedenj, ki spremljajo posameznika, ki se sooča s paničnimi napadi in panično motnjo.</li>
	<li><b>Spremembe življenjskega sloga – </b>določeni načini delovanja lahko poglabljajo in vzdržujejo panično motnjo. N&nbsp;drugi strani pa obstajajo podporni mehanizmi, ki človeku omogočajo, da se lažje sooča s panično motnjo in da le-ta postane bolj obvladljiva. Podporni mehanizmi so na primer:&nbsp;zdrava prehrana, več časa zase, telesna aktivnost, spremembe nezdravih navad (uživanje alkohola, preveč kofeina) in omejujočih miselnih vzorcev (npr. perfekcionizma).</li>
	<li><b>Zdravila </b>- v primerih, ko je situacija res nevzdržna in posameznik ni zmožen funkcionalnega vsakodnevnega delovanja, so zdravila lahko učinkovita rešitev. Zdravila omogočijo, da človek ponovno vzpostavi ravnovesje in postane normalno operativen. Zdravila predpiše psihiater ali osebni zdravnik.</li>
	<li><b>Podporni mehanizmi </b>– na primer pisanje dnevnika, joga, nega telesa (masaža, savna), prakse hvaležnosti, pogovor z osebami, ki se soočajo s podobnimi težavami, spremljanje strokovne literature za boljše razumevanje stanja.</li>
</ul>

<p>Ljudje, ki se soočajo s panično motnjo, imajo pogosto občutek, da stanje ne bo nikoli minilo, da je z njimi nekaj narobe in da bo samo še slabše. Zato nemalokrat panično motnjo spremljajo tudi druge težave v duševnem zdravju,&nbsp;na primer depresija, izgorelost in generalizirana anksiozna motnja.</p>

<div class="portlet-msg-alert">Pomembno je, da posameznik najde svojo pot soočanja, da si vzame čas za regeneracijo, da sprejme svoje stanje kot trenutno in se zaveda, da nobena stvar ni dokončna in da z vztrajnostjo, iskanjem različnih poti in zaupanjem vase tudi najbolj težka in huda obdobja enkrat minejo.</div>

<h2>Viri in literatura</h2>

<ul>
	<li>Bourne, Edmund J. 2010.&nbsp;The&nbsp;Anxiety&nbsp;and&nbsp;Phobia&nbsp;Workbook. Oakland, CA: New&nbsp;Harbinger&nbsp;Publications,&nbsp;Inc.&nbsp;</li>
	<li>Burns, David. 2020. Feeling Great: Revolutionary New Treatment for Depression and Anxiety. &nbsp;Pesi Publishing &amp; Media.</li>
	<li>Brst psiologija. E-knjiga: Doživljanje in obvladovanje anksioznosti/tesnobe. Dostopno prek: https://www.brstpsihologija.si/product/dozivljanje-in-obvladovanje-anksioznosti-tesnobe/.</li>
	<li>BRST psihologija. BRSTOPLOGIJA – panični napadi. Dostopno prek: <a href="https://www.youtube.com/watch?v=4mZ7CrQNqik&amp;t=214s">https://www.youtube.com/watch?v=4mZ7CrQNqik&amp;t=214s</a></li>
	<li>BRST psihologija. Dostopno prek: &nbsp;<a href="https://www.brstpsihologija.si/vse-o-panicnih-napadih/">https://www.brstpsihologija.si/vse-o-panicnih-napadih/</a>.</li>
	<li>Anić Nada (ur.). Prispevki iz vedenjske in kognitivne terapije: Zbornik 1. 2009. Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije.</li>
</ul>

Panični napadi

STRES: Rana sodobnega časa, ki ti lahko življenje povsem obrne na glavo

SAMOPODOBA – Kako se počutim in kaj mislim o sebi?

Konflikti v partnerskem odnosu

<p><strong>Dr. Anja Kovačič</strong>&nbsp;je doktorica znanosti na področju zakonske in družinske terapije, terapevtka medicinske hipnoze in&nbsp;<strong>certificiran NLP Coach</strong>. Prve izkušnje je pridobivala v psihiatričnih bolnišnicah in socialno varstvenih zavodih, zdaj pa se v sklopu samostojne prakse že več kot desetletje ukvarja s terapevtskim delom in svetovanjem na področju osebne rasti in odnosov. Svoje znanje vseskozi nadgrajuje in poglablja na izobraževanjih doma in v tujini. Veliko sodeluje tudi z mediji, s pomočjo katerih se trudi približati pomen skrbi za duševno zdravje širši javnosti.&nbsp;<strong>Področja, ki so ji najbližje, so samopodoba, prebolevanje težjih življenjskih izkušenj, odnosi in obporodne stiske.</strong><br />
<br />
<em>"Včasih je potreben le majhen korak, da začnemo novo poglavje in v svoje življenje sprejmemo mir. Včasih je potrebna daljša pot, pogum in vztrajnost. Ni pomembno, kakšni izzivi so na poti, pomembno pa je, da se odločimo in se z njimi soočimo. Ker smo ljudje bitja odnosov in ker tudi ti zdravijo, je pomembno, da si človek dovoli poiskati pomoč. Nenazadnje je lahko ravno odnos s terapevtom ključni za vzpostavitev nove ravni življenja."</em></p>

Emosens

<p>BRST psihologija širi zavest in znanje o psihologiji, duševnem zdravju in dobrem počutju. Deluje na več področjih psihologije in pokriva psihoterapijo, coaching, treninge za samorazvoj in razvoj talentov, psihološka testiranja ter predavanja, izobraževanja in delavnice z različnih področji psihologije.<br />
<br />
<strong>KAJA STRNIŠA, mag. kom.</strong><br />
Kaja Strniša je po poklicu diplomirana politologinja in magistrica komunikologije.<br />
Trenutno je vpisana v doktorski program socialne psihologije.<br />
Na začetku karierne poti je delovala na področju marketinga, najprej v slovenski izpostavi večjega mednarodnega podjetja, nato pa še v eni izmed večjih slovenskih oglaševalskih agencij.<br />
Poklicna pot jo je v zadnjih letih vodila v psihološke vode, kjer preko podjetja BRST psihologija sodeluje pri izvajanju psiholoških testiranj, predavanj, izobraževanj, delavnic in pripravi različnih digitalnih vsebin s področja psihologije.<br />
Je ustvarjalka YouTube kanala in bloga BRSTOLOGIJA, kjer s svetom deli različne zanimivosti s sveta psihologije, duševnega zdravja in dobrega počutja.<br />
<br />
<strong>BRANKA STRNIŠA, Univ.dipl.psih.</strong><br />
Branka Strniša je po študiju psihologije v Ljubljani sprva delovala na področju socialnega varstva, nato pa je vrsto let pridobivala izkušnje na področju kadrovskega managementa v visoko tehnoloških podjetjih delujočih doma in v tujini. Zadnja leta se posveča predvsem skrbi za duševno zdravje, dobro počutje, psihološkemu svetovanju, coachingu, psihoterapiji ter vodenju delavnic in izobraževanj.<br />
Je psihoterapevtska Kogntivno vedenjske terapije in medicinske hipnoze.</p>

BRST psihologija

<p>Društvo za psihološko svetovanje Kameleon je prostovoljno, izobraževalno, humanitarno in nepridobitno združenje. Nudijo&nbsp;<strong>brezplačno spletno psihološko svetovanje</strong>, razbremenilni pogovor in podporo otrokom, mladostnikom in odraslim. Ukvarjajo se z&nbsp;<strong>ozaveščanjem javnosti o duševnem zdravju</strong>&nbsp;in področju psihologije v obliki vsebin na socialnih omrežjih, spletni strani in prek spletnih predavanj ter delavnic. V društvu sodelujejo predvsem študenti/ke in magistri/ce psihologije.</p>

Zapisi

Panični napadi

Ni ustreznih člankov.

Pridruži se naši Instagram skupnosti