Konflikti se pojavljajo v vseh odnosih, tudi tistih s predznakom ljubezni in v tem ni nič slabega. Ker partnerski odnos sestavljata dva različna posameznika, je povsem normalno, da v toku življenja prihaja do nesoglasij, usklajevanj, pa tudi večjih razhajanj in nasprotovanj, ki včasih preizkušajo trdnost ljubezni. A kar čustveno zrel par loči od ostalih je to, da zmore tudi skozi nekoliko težja obdobja na učinkovit in konstruktiven način.
Vsak od nas nosi v sebi svojo zgodovino, odnosne izkušnje, obrambne mehanizme, vzorce, prepričanja in pričakovanja, zato je praktično nemogoče, da bi bilo v ljubezni vedno vse lepo. Svoje doda še življenje, ki vsake toliko postreže z večjimi ali manjšimi izzivi, zato je konfliktom praktično nemogoče ubežati. Ključnega pomena pa je, da se jih ne bojimo, se jim ne izogibamo, ampak da se jih naučimo reševati na konstruktiven način.
Konflikti in prepiri se pogosto zgodijo takrat, ko želje in potrebe enega ali obeh partnerjev niso zadovoljene. To je lahko potreba po občutku varnosti, spoštovanja, pripadnosti, bližini, intimi ...
Konflikti v odnosih so normalni in včasih celo potrebni, saj nam, če se z njimi znamo soočiti na zdrav način, pomagajo, da se s partnerjem uskladimo in povežemo. Nanje lahko gledamo kot na vir spodbude za spremembo, priložnost za boljše razumevanje drugega, večjo bližino ter poglabljanje odnosa. Če pa se s konflikti ne znamo ali ne zmoremo spoprijeti, lahko ti na odnos delujejo razdiralno in nam prebudijo občutek nerazumevanja, nespoštovanja, zavrnjenosti, osamljenosti. Če to doživljamo dalj časa, se tako nehote in nevede znajdemo v vrtincu nenehnih očitkov, prelaganja odgovornosti, celo poskusov spreminjanja drugega in vse večje odtujenosti. To pa lahko sčasoma pripelje do točke, ko se začnemo spraševati, ali je v odnosu sploh vredno vztrajati.
Kako se s konflikti spoprijeti na konstruktiven način?
Konflikti torej niso nekaj, čemur se je treba izogibati, saj nas lahko v partnerstvu še bolj zbližajo, če jih le znamo pravočasno in konstruktivno nasloviti. Čeprav ni univerzalnega recepta za vse, je koristno slediti vodilom, ki nas lahko popeljejo k pozitivnim spremembam v odnosu.
Nekatere raziskave kažejo, da način pogovora, s katerim skušamo razrešiti konflikt, določa, kako se bo ta končal. Če pogovor začnemo z očitki, je možnost konstruktivne rešitve precej manjša. Kaj lahko storimo drugače? Namesto obtoževanja in izbruhov ob problematični temi lahko prihodnjič začnemo z deljenjem lastnih občutkov. »Počutim se osamljeno, zaskrbljeno, strah me je, prizadeta sem ...« Brez obsojanja opišemo, kaj je tisto, kar nam je prebudilo določene občutke in s partnerjem delimo svoje potrebe – kaj je torej tisto, kar bi si želeli in kaj bi nam pomagalo, da bi se počutili drugače. »To me je spomnilo na moje pretekle slabe izkušnje, zato sem se tako odzval ...« V takšnih trenutkih je zelo pomembno, da sta oba partnerja pripravljena poslušati drug drugega, saj je cilj pogovora ta, da se oba počutita slišana in razumljena. Problematične teme pa lahko vidimo tudi kot priložnost za vzpostavljanje ranljivosti v odnosu, saj lahko partnerja z vzajemnim razkrivanjem svojih najglobljih delov sebe vzpostavljata višjo stopnjo zaupanja ter tako ustvarita varen prostor drug za drugega.
Če se želimo konstruktivno prepirati, moramo začasno odložiti svoj del in se uglasiti na partnerjev svet. Čeprav se ne strinjamo vedno z vsem, kar govori, lahko poskušamo razumeti njegov pogled in ga začutiti v tem, kar doživlja. Velik pomen ima tudi postavljanje vprašanj, zlasti takrat, ko nismo prepričani, kaj nam partner želi povedati ali če ne razumemo, zakaj je nekaj storil. Razmišljamo lahko o tem, kar slišimo, iščemo pojasnila in sprašujemo. A če se želimo na partnerja ustrezno odzivati, je pomembno, da ostanemo mirni in zbrani. To vključuje tudi pozornost na svoje telo. Če čutimo preveliko napetost in smo pod prevelikim vplivom čustev (npr. jeza, ljubosumje), si je koristno vzeti čas, se umiriti in šele nato začeti pogovor. To je lahko sprehod, poslušanje sproščujoče glasbe, kratek spanec.
Največja težava pri konfliktih pa je ravno ta, da sta partnerja pogosto osredotočena izključno na svojo perspektivo in poskušata drug drugega prepričati v svoj prav. Ko k temu dodamo še obtožbe, zbujanje krivde, ignoriranje, povišan ton glasu, zaključek teme preprosto ne more biti konstruktiven.
Večkrat lahko slišimo mit, da je odsotnost konfliktov največji pokazatelj uspešnega odnosa, a ne smemo pozabiti, da je to lahko tudi znak odtujenosti, apatije, sprijaznjenja s stanjem in nezanimanja za odnos.
Konflikti in pretekle izkušnje
Vsak od nas nosi s seboj določene čustvene vsebine, ki zavedno ali nezavedno vplivajo na naše življenje in lahko ogrozijo še tako obetaven odnos. Tako se pogosto zgodi, da se v odnosu odprejo stare rane in bolečine, ki izvirajo iz preteklih izkušenj, saj nam partner sčasoma pritisne ravno na tiste točke, kjer smo najbolj ranljivi. Če opažamo, da se v odnosu vedno znova vrtimo okoli istih tem, ki nam prebujajo močna občutja osamljenosti, nerazumevanja, zavrnjenosti, nevrednosti, je pomembno pobrskati po sebi in raziskati, kje je v resnici vir te bolečine.
