<p>Posttravmatska stresna motnja (PTSM) lahko doleti človeka, ki doživi ali je priča hudemu travmatičnemu dogodku, ki ni v okviru običajnih človeških izkušenj. Glavna značilnost PTSM je razvoj psiholoških simptomov, ki sledijo travmatičnemu dogodku. Prvič so ga identificirali v 1. svetovni vojni, ko so med vojaki opazili kronično&nbsp;anksioznost, nočne more in ponavljanje preteklih podob.&nbsp;&nbsp;</p>

<p>Pojavi se lahko ob naravnih nesrečah in ekstremnih vremenskih dogodkih (na primer poplave, potresi, požari, hurikani), vojnah, avtomobilskih ali letalskih nesrečah, zlorabah, posilstvih, izsiljevanjih, zasledovanjih, fizičnih napadih in drugih hudo obremenjujočih dogodkih.</p>

<h2>Kaj je travma?</h2>

<p>Kot pravi Gabor Mate, je travma tisto, kar se zgodi v naši notranjosti kot posledica nekega travmatičnega dogodka. Gre za naš intenzivni čustveni odziv na hudo obremenjujočo izkušnjo, ki jo doživimo. Travme v otroštvu doživimo najpogosteje, če kot otroci doživimo močna čustva, ki jih še nismo zmožni razumeti, in z njimi ostanemo sami, brez ustrezne regulacije s strani naših staršev ali drugih pomembnih odraslih oseb.&nbsp;</p>

<p>Travma je lahko je posledica enega dogodka (na primer, če doživimo naravno nesrečo, poplave velikih razsežnosti) ali ponavljajočih se dogodkov, ki so se odvijali v daljšem časovnem obdobju (na primer dolgotrajno fizično, psihično ali spolno nasilje).</p>

<p>Oseba je lahko:</p>

<ul>
	<li>direktna žrtev dogodka (dogodek/situacija se je zgodila direktno njej) ali</li>
	<li>sekundarna žrtev (dogodek/situacija se je zgodila drugemu, oseba pa nje bila soudeležena ali je bila priča travmatičnemu dogodku).</li>
</ul>

<h2>Odzivi na travmo</h2>

<p><img data-fileentryid="1700486" src="/documents/portlet_file_entry/998181/PTSM_1.jpg/eec93a88-42f8-b671-f2fa-3dea50cca51a" /><br />
 </p>

<p>Ko se zgodi travmatični dogodek ali niz dogodkov, se ljudje lahko različno odzovemo. Pri nekaterih pride do šoka, groze, občutka, da tisto, kar se dogaja ni resnično. Pri drugih se lahko pojavi disociacija – &nbsp;sposobnost zavesti, da se (začasno) umakne iz resničnosti tako, da vzpostavi distanco do neposrednega fizičnega in čustvenega izkušanja – in/ali delna izguba spomina.&nbsp; Pride lahko do anksioznih občutkov, čustvene otopelosti, zmedenosti, izbruhov jeze, nočnih mor in podobno.</p>

<p>Pri določenem delu populacije se lahko razvije akutna stresna motnja, čez čas tudi PTSM ali kompleksna PTSM. Ni pa nujno, da bo pri osebi, ki je doživela ali bila priča travmatičnemu dogodku, prišlo do dolgotrajnejših psiholoških posledic.</p>

<p>Odziv posameznika na travmo je odvisen od več dejavnikov. Na razvoj PTSM vplivajo dejavniki:</p>

<ul>
	<li>pred dogodkom,</li>
	<li>ob dogodku,</li>
	<li>po dogodku.</li>
</ul>

<h3>Dejavniki pred dogodkom</h3>

<p>Gre za faktorje tveganja, ki vplivajo na to, da je oseba bolj podvržena razvoju PTSM, ki sledi travmatičnemu dogodku, na primer:</p>

<ul>
	<li>predhodna izpostavljenost hudo obremenjujočim življenjskim dogodkom,</li>
	<li>predhodna depresivna ali anksiozna stanja (klinična depresija, generalizirana anksiozna motnja, panična motnja),</li>
	<li>nestabilnost družinskega okolja (družinsko nasilje, finančna nestabilnost, zapuščenost s strani enega ali obeh staršev,</li>
	<li>predhodna zloraba substanc in odvisnosti,</li>
	<li>genetika (genetska osnova lahko vpliva na pojav PTSM).</li>
</ul>

<h3>Dejavniki med dogodkom</h3>

<p>Razvoj PTSM je odvisen tudi od samega dogajanja med travmatično izkušnjo. Faktorji med dogodkom, ki lahko vplivajo na večjo možnost pojava PTSM so:</p>

<ul>
	<li>stopnja izpostavljenosti dogodku – bolj direktna je izpostavljenost, večja je verjetnost pojava PTSM – direktne žrtve travmatičnih dogodkov imajo večjo možnost razvoja PTSM kot priče dogodka,</li>
	<li>starost – mlajši so bolj izpostavljeni razvoju PTSM,</li>
	<li>več travmatičnih dogodkov naenkrat,</li>
	<li>trajanje travmatičnega dogodka,</li>
	<li>obstoj grožnje, da se bo travmatični dogodek nadaljeval (vojna, spolna zloraba).</li>
</ul>

<h3>Dejavniki po dogodku:</h3>

<ul>
	<li>odsotnost podporne mreže (družina, prijatelji),</li>
	<li>način razmišljanja, ki je usmerjen predvsem v samopomilovanje, slabo samopodobo, nizko samospoštovanje,</li>
	<li>način delovanja, ki je usmerjen v pasivnost (»Nič se ne da narediti, da bi se počutil/-a boljše.«),</li>
	<li>pomanjkanje življenjskega smisla, namena,</li>
	<li>razvoj akutne stresne motnje, ki se pri nekaterih razvije po dogodku (gre za hud stresni odziv na travmatični dogodek, ki se kaže kot onemogočeno običajno delovanje, prisotnost tesnobe, otopelost, odtujenost ali čustvena neodzivnost, zmanjšano zavedanje/zaznavanje okolice, disociacija, nezmožnost priklica spomina, kaj se je zgodilo ali konstantno podoživljanje dogodka in podobno). Akutna stresna motnja se lahko pojavi do štiri tedne po travmatični izkušnji.</li>
</ul>

<p>Nekateri obrambni faktorji, ki naj bi delovali kot »varovala« pred razvojem PTSM:</p>

<ul>
	<li>osebnostne lastnosti, kot so odprtost, delovanje v smeri ciljev, usmerjenost v reševanje težav,</li>
	<li>občutek notranje moči in vera v lastne zmožnosti ter sposobnosti soočanja s težavami,</li>
	<li>občutek koherentnosti – prepoznavanje dejstva, da so celo posledice najhujših travmatičnih dogodkov lahko obvladljive, razumljive.</li>
</ul>

<h2>Kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji?</h2>

<p><img data-fileentryid="1700959" src="/documents/portlet_file_entry/998181/PTSM_2.jpg/dbfc1db2-5d8f-4484-4331-6c77ff2e3b22" /><br />
 </p>

<p>Če reakcija na travmatični dogodek vztraja daljše časovno obdobje, ali se pojavi več mesecev po dogodku, lahko govorimo o&nbsp; posttravmatski stresni motnji (PTSM).</p>

<h2>Kako lahko prepoznamo PTSM?</h2>

<ul>
	<li>Posameznik se lahko vede in počuti, ko da se dogodek ponavlja, lahko pride do podoživljanja dogodka preko iluzij, halucinacij in prebliskov.</li>
	<li>Ko je posameznik izpostavljen notranjim ali zunanjim sprožilcem, ki simbolizirajo ali spominjajo na dogodek (prizori, vonji, zvoki, datumi itd.), se pojavi intenziven psihološki stres in/ali telesne reakcije.</li>
	<li>Posameznik se vztrajno izogiba občutkom, mislim in pogovorom, ki spominjajo na travmo, lahko se izogiba aktivnostim, ljudem ali krajem, ki bi lahko sprožili spomin na dogodek.</li>
	<li>Lahko pride do omejenega doživljanja čustev (na primer osebe težko občutijo prijetna čustva, kot sta veselje, ljubezen).</li>
	<li>Omejen je lahko pogled v prihodnost – človek težko vidi dolgoročno, si težko postavi cilje, ne pričakuje, da bo imel lahko normalno kariero, družino, otroke itd.</li>
	<li>Oseba je nezmožna oz. omejena pri opravljanju sicer običajnih vsakodnevnih nalog.</li>
</ul>

<p>Pride tudi do intenzivnih telesnih reakcij, ki se niso pojavljale pred travmatičnim dogodkom:</p>

<ul>
	<li>težave s spanjem,</li>
	<li>razdražljivost in/ali izbruhi jeze,</li>
	<li>težave s koncentracijo,</li>
	<li>anksiozna stanja,</li>
	<li>hipervigilnost – pretirana opreznost/pozornost,</li>
	<li>pretiran doživljanje straha in odziv na sicer normalne situacije.</li>
</ul>

<p>PTSM se navadno pojavi po travmatičnih dogodkih, ki so enkratni, nepričakovani katastrofični (naravna katastrofa, spolni ali fizični napad, huda prometna nesreča). Oseba, ki doživi takšno travmo, &nbsp;ima običajno jasne spomine na dogodek. Pogosto podoživlja dogodek, skuša najti pojasnila in razloge, zakaj je do dogodka prišlo, ter se sprašuje, kako bi lahko dogodek preprečila.</p>

<h2>Kdaj razvijemo kompleksno posttravmatsko stresno motnjo ali ekstremni stres?</h2>

<p>Običajno se to zgodi, če smo doživeli odloženo, ponavljajočo in razširjeno izpostavljenost travmatičnim dogodkom. Kompleksna PTSM se bolj verjetno pojavi pri posameznikih, ki so takšno travmo doživljali v otroštvu.</p>

<p>Ljudje, ki so podvrženi kompleksni PTSM, so na primer:</p>

<ul>
	<li>vojni ujetniki,</li>
	<li>talci,</li>
	<li>žrtve koncentracijskih taborišč,</li>
	<li>žrtve domačega nasilja,</li>
	<li>žrtve spolnih zlorab,</li>
	<li>žrtve zanemarjanja.</li>
</ul>

<p>Ali vsak, ki je žrtev omenjenih dogodkov razvije kompleksno PTSM? Temi ni nujno tako, otroci, ki imajo visoko razvito odpornost in močno, zdravo družbeno podporo, se lahko namreč lažje soočijo s travmatično izkušnjo in živijo normalno življenje.</p>

<p>Simptomi kompleksne PTSM so:</p>

<ul>
	<li>kronična nezmožnost čustvene regulacije (zdi se, kot da oseba ne more nadzirati čustev, da imajo čustva »svoje življenje« in da jo preplavljajo – na primer nenadni izbruhi jeze),</li>
	<li>samodestruktivne in/ali samomorilne misli in vedenje,</li>
	<li>težave, povezane s seksualnostjo,</li>
	<li>impulzivno in tvegano vedenje,</li>
	<li>epizode disociacije,</li>
	<li>kronični občutek sramu, krivde,</li>
	<li>oseba ima lahko občutek, da je trajno »poškodovana«, da je nihče ne razume,</li>
	<li>občutek neučinkovitosti, nerazumljenosti s strani drugih,</li>
	<li>nezmožnost zaupanja drugim,</li>
	<li>obup, občutek nemoči,</li>
	<li>izguba temeljnih prepričanj, ki so osebo prej podpirala in vodila skozi življenje,</li>
	<li>somatski simptomi: težave s prebavo, kronične bolečine, kardio–pulmološki simptomi (plitvo dihanje, pospešen srčni utrip, palpitacije),</li>
	<li>panični napadi.</li>
</ul>

<p>Simptomi se pri različnih žrtvah travmatičnega dogodka pojavijo v različnem obsegu in različno &nbsp;intenzivno.</p>

<p>V odnosu do storilca travmatičnega dejanja lahko žrtev razvije naslednje vedenje:</p>

<ul>
	<li>introjekcija – oseba se poistoveti z besedami storilca/-ke, vzame njegovo/njeno mnenje za svoje in resnično (npr. partner, ki fizično zlorablja osebo, ji govori, da je ničvredna in si zato zasluži udarce, oseba pa temu verjame),</li>
	<li>idealizacija storilca,</li>
	<li>preokupacija z mislijo na poškodovanje, maščevanje storilcu.</li>
</ul>

<h2>Kaj nam pomaga pri soočanju s posttravmatsko stresno motnjo?</h2>

<p><img data-fileentryid="1700492" src="/documents/portlet_file_entry/998181/PTSM_3.jpg/6c16d7dc-232c-4c60-59d7-5ecb41400f09" /><br />
 </p>

<h3>Psihoedukacija</h3>

<p>Osebi lahko pri lažjem sprejemanju stanja pomaga izobraževanje o travmi, PTSM, vplivu travme na duševno in fizično stanje in delovanje človeka.</p>

<h3>Psihoterapija</h3>

<p>Sama modaliteta psihoterapije sicer ni ključna pri uspešnosti psihoterapevtskega procesa in je za soočanje ter preoblikovanje omejujočih prepričanj, kot so »svet je nevaren, ljudem ne moreš zaupati, nisem vreden/-a lepega življenja primeren katerikoli pristop. Lahko pa na primer ciljno usmerjena kognitivno vedenjska terapija pomaga posamezniku pri postopnem izpostavljanju sprožilcem, ki zbudijo spomin na travmatični dogodek (različnim krajem, ljudem, dogodkom itd.),</p>

<h3>Zdravila</h3>

<p>Za soočanje s PTSM zdravniki in psihiatri večinoma predpisujejo antidepresive.</p>

<h3>Podporni prijemi</h3>

<p>Joga, akupresura, čuječnost …</p>

<h3>Alternativni prijemi</h3>

<p>Virtualno izpostavljanje (oseba se sooči z določenimi dogodki s pomočjo uporabe virtualne resničnosti – na primer očal, ki jo vodijo v določen dogodek.</p>

<p>MDMA terapija (MDMA je sestavina, ki je sicer prisotna v drogi ekstazi in pri posamezniku povzroči občutke evforije, empatije in povezanosti z drugimi ljudmi, to pa naj bi v procesu terapije z MDMA omogočilo posamezniku, da začuti podoživljanje travmatičnih dogodkov kot manj ogrožajočih in bolj empatično doživi sebe v relaciji do travmatične izkušnje. Gre za strokovno vodene pristope zdravljenja s psihadeliki, ki v mnogih državah sicer še niso sprejeti kot varni načini zdravljenja, čeprav vedno več raziskav kaže na njihove pozitivne učinke pri soočanju z različnimi težavami v duševnem zdravju, predvsem pri soočanju s PTSM.)</p>

<p>EMDR - desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem (Eye Movement Desensitization and Reprocessing). Gre za tehniko, ki vključuje bilateralno senzorično stimulacijo (kot je na primer premikanje oči levo/desno, slušna stimulacija itd.) in pripomore k predelavi težkih spominov in emocij, povezanih s travmo.</p>

<h2>Kaj lahko naredimo, če se kdo od naših bližnjih sooča s PTSM?</h2>

<p>Pogosto je PTSM neopazna in trpljenja svojih bližnjih niti ne zaznamo. Opazimo lahko, da se oseba umakne, da je ne zanimajo več aktivnosti, ki jih je prej rada počela, da je razdražljiva in da trpi za katerimi zgoraj naštetimi simptomi.</p>

<p>V podporo smo lahko predvsem s sprejemanjem, s tem da se izobrazimo o stanju, ne obsojamo in smo empatični. Pomembno je, da damo drugim občutek, da je vse, kar doživljajo, v redu in da imajo pri nas varen prostor, kjer lahko dobijo podporo in razumevanje.</p>

<p>Eden glavnih ključev uspešnega soočanja s PTSM je namreč ravno dobra in zdrava podpora bližnjih.</p>

<h2>Viri in literatura</h2>

<ul>
	<li>Williams,. Mary Beth in Soili Poijula. 2013. The PTSD Workbook. Oakland, CA: New&nbsp;Harbinger&nbsp;Publications,&nbsp;Inc.&nbsp;</li>
	<li>Brst psiologija. E-knjiga: Doživljanje in obvladovanje anksioznosti/tesnobe. Dostopno prek: https://www.brstpsihologija.si/product/dozivljanje-in-obvladovanje-anksioznosti-tesnobe/.</li>
	<li>Rabow Malletis Joel. The psychology of Post traumatic stress dicorder. TED-ed. Dostopno prek: <a href="https://www.youtube.com/watch?v=b_n9qegR7C4">https://www.youtube.com/watch?v=b_n9qegR7C4</a></li>
	<li>Tull, Matthew. How PTSD is Treated? Verywellmind. Dostopno prek: <a href="https://www.verywellmind.com/ptsd-treatment-2797659">https://www.verywellmind.com/ptsd-treatment-2797659</a></li>
</ul>

<p> </p>

Posttravmatska stresna motnja

Preberite več zapisov

Tehnike sproščanja so način obvladovanja stresa

Panični napadi

Telesna samopodoba

Čustveni sprožilci v partnerskem odnosu

Strah pred intimo: se v odnosu lahko predam drugemu?

Čuječnost

Obvladaj jezo, preden ona obvlada tebe

Samomorilnost in samopoškodovanje

Prebolevanje partnerskega razhoda

STRES: Rana sodobnega časa, ki ti lahko življenje povsem obrne na glavo

SAMOPODOBA – Kako se počutim in kaj mislim o sebi?

Konflikti v partnerskem odnosu

Pridruži se naši Instagram skupnosti