SAMOPODOBA – Kako se počutim in kaj mislim o sebi?

BRST psihologija
BRST psihologija
Čas za branje: 0 minut
Objavljeno: 7. 11. 2022
»Rad/a bi bila/a drugačen/na.«, »Vem, da zmorem.«, »Pri sebi me večino časa nekaj moti.«, »Pogosto razmišljam, kaj bi pri sebi lahko izboljšal/a.«, »Dobro se počutim v svojem telesu.«, »Drugim zagotovo nisem zanimiv/a.«, »Zadovoljen/na sem sam/a s sabo.«, »Nisem dovolj dober/a …«

Ti napisane besede zvenijo znano?

Gre za misli, ki nam pogosto švigajo po glavi in ustvarjajo podobo, ki jo imamo o sebi.

Nekatere izmed njih so spodbudne, krepijo našo samopodobo in ustvarjajo dobro predstavo o sebi. Na drugi strani pa se nemalokrat srečujemo z »notranjim kritikom« – glasom, ki nas skuša prepričati, da nekaj ni v redu z nami, da v nečem nismo dovolj dobri, da ne zmoremo in podobno. Če mu preveč verjamemo, lahko oblikujemo nezdrav odnos sami s seboj.

Vse te misli so del samopodobe – naše lastne predstava o tem, kdo smo, kakšni smo, česa smo zmožni in kaj počnemo. Samopodoba vpliva na naša čustva, notranje počutje, doživljanje sebe, odnose z drugimi, odločitve, ki jih sprejemamo, in na smer, v katero peljemo svoje življenje.

V svojem vsakdanu delujemo v skladu s tem, kakšni mislimo in verjamemo, da smo. Če smo prepričani, da nismo dovolj zanimivi za druge ljudi, bomo težje navezovali stike in se v družbi držali bolj zase. Če verjamemo, da smo zmožni doseči svoje cilje, bomo bolj delovali v smeri tistega, kar si želimo in podobno.

Samopodoba sicer ni stalna in se skozi življenje lahko spreminja. Odvisna je od različnih dejavnikov in je mešanica naših preteklih izkušenj, odziva okolice na nas, družbeno-kulturnega okolja, naših pričakovanj, prepričanj in želja ter razkoraka med tem, kakšni mislimo, da smo, in kakšni mislimo, da bi morali biti.

KAJ OBLIKUJE NAŠO SAMOPODOBO

  1. Družinsko okolje

    Družinsko okolje predstavlja podlago za razvoj pogledov, prepričanj in predstav, ki jih imamo o sebi (pa tudi o svetu in drugih ljudeh).

    Če so nas kot otroka pohvalili samo, ko smo dosegli odličen uspeh in/ali vrhunske rezultate v športu, lahko razvijemo prepričanje, da smo dobri in vredni, samo takrat, ko dosegamo vrhunske rezultate. Tako lahko tudi v odrasli dobi pogojujemo svojo vrednost z uspehi.

    Če so nas bližnji precej kritizirali in nas označevali z besedami, kot so »samo v nadlogo si«, »res si nesposoben/na.«, »nikoli ne narediš ničesar prav, vse uničiš,itd.«, lahko razvijemo negativen odnos sami s seboj.

    Če smo odraščali v spodbudnem okolju, kjer so prepoznali naše prednosti in nas spodbujali pri naših interesih, bomo imeli bolj stabilno samopodobo, kot če smo bili deležni pretirane kritičnosti in omejevanja svojih danosti.

    Seveda je pri tem pomembna zdrava mera spodbude, saj lahko pretirana hvala in občudovanje s strani okolice pripeljeta do obratnega učinka. Posamezniki, ki v družinskem okolju prejemajo pretirano pozornost, lahko kasneje v življenju ob najmanjši neprijetnosti, porazu ali negativnem odzivu okolice, doživijo občutek nezadostnosti, kar pa vpliva na razvoj nizke samopodobe ali celo narcisoidne osebnostne motnje.

  2. Kako se na nas odzivajo drugi

    Na predstavo o sebi ima velik vpliv tudi to, kako se na nas odzivajo drugi.

    Če so nas v mladosti sošolci zbadali zaradi zunanjega izgleda, lahko to vpliva na našo telesno samopodobo. Če smo bili pogosto med prvimi izbrani v skupino za igro med dvema ognjema, to lahko dobro vpliva na našo družbeno samopodobo in občutek sprejetosti s strani vrstnikov.

    Tudi v odrasli dobi lahko sami sebe umeščamo na podlagi odzivov drugih – če smo na primer pogosto zavrnjeni s strani potencialnih partnerjev, smo lahko v prihodnje bolj zadržani, previdni in nesigurni pri vzpostavljanju novih odnosov. Na drugi strani pa, če v službi napredujemo, nas sodelavci podpirajo, naši projekti dosegajo uspeh, lahko to dobro vpliva na predstavo, ki jo imamo o sebi.

  3. Družbeno-kulturno okolje

    V vsaki družbi obstajajo določene smernice, jasna ali nejasna pravila vedenja ter ustvarjeni »ideali«, h katerim naj bi stremel posameznik.

    Družbeno-kulturno okolje, katerega del smo, močno zaznamujejo predvsem tehnološki napredek, družbena omrežja, nasičenost z informacijami, hitre spremembe, globalizacija, medijsko poudarjanje paradigme preobrazbe, potrošništvo in individualistična naravnanost.

    Vse to vpliva na naš pogled na svet, na želje, način delovanja, razmišljanja in usmerjenja toka življenja, kar pa je povezano tudi s predstavo, ki jo zgradimo o sebi.

    To lahko dobro vidimo na primeru predstav o telesnem videzu. Mediji, oglasi in družbena omrežja podajajo podobe »idealnih« telesnih oblik – predvsem vitko, mišičasto in mladostno telo je tisto, ki naj bi predstavljajo ideal sodobnega telesnega videza. To lahko vpliva na oblikovanje naše predstave o tem, kakšen bi »moral« biti naš zunanji izgled.

    Poleg tega se ljudje precej primerjamo drug z drugim in tisto, kar pri drugih vrednotimo kot všečno in zaželeno, želimo doseči tudi pri sebi.

    Predvsem družbena omrežja nas potiskajo v primež nenehne medsebojne primerjave, kar lahko pripomore k občutkom nezadostnosti, nezanimivosti (»Moje življenje je dolgočasno, v primerjavi z drugimi«, »On/ona je bolj privlačen/na.«, »Ko bi vsaj bil/a tako uspešen/a kot on/na.«) itd. Individualistična naravnanost, ki je značilna za današnjo družbo pa hkrati pripomore k temu, da se posamezniki veliko, včasih pretirano, ukvarjamo sami s seboj in nenehno iščemo možnosti za morebitne »samoizboljšave.«.

    Tako se več posvečamo temu, kar bi radi bili, kakšni bi morali biti, ne sprejemamo pa dovolj tistega, kar smo v danem trenutku.

  4. Razkorak med tem, kakšni mislimo, da smo, in kakšni mislimo, da bi morali biti

    Vse, kar smo do tukaj opisali, vpliva na razvoj predstave, ki jo imamo o sebi. V vsakem danem trenutku pa je samopodoba odvisna predvsem od razkoraka med tem, kakšni mislimo, da smo, in tem, kakšnim mislimo, da bi morali biti.

    Najbolj negativno na našo samopodobo vpliva odmik od tistega, kar mislimo, da bi morali biti.

    Če, na primer, mislimo, da bi morali biti vedno srečni in zadovoljni, nas lahko čisto realni občutki žalosti in nezadovoljstva, ki jih doživlja vsak, lahko pahnejo v obup in občutek nezadostnosti.

    Tako namesto, da bi sprejeli sebe takšne kot smo in poskušali izkoristiti svoje dobre plati sebi v prid, delujemo v nasprotju s samim seboj in se trudimo postati nekaj, kar nismo. Pri tem trpita tako naša samopodoba in samozavest, kot tudi naše zadovoljstvo z življenjem.

KAKŠNA JE ZDRAVA SAMOPODOBA?

Vseh svojih danosti in potencialov najpogosteje ne izkoristimo predvsem zaradi omejenih predstav, ki jih imamo o sebi. Pogosto so namreč naše predstave popačene, izkrivljenje in nerealne. Sami sebe pa vidimo veliko bolj kritično, kot nas vidijo drugi.

Pri nekaterih se na drugi strani lahko pojavi pretirano pozitivna, nerealna predstava o sebi. Posamezniki tako lahko precenjujejo svoje zmožnosti, sposobnosti in sebe vidijo v nerealno pozitivni luči (na primer poskusijo z nevarnim športom, čeprav nimajo primerne opreme, ali se prijavijo na delovno mesto, za katerega nimajo dovolj izkušenj).

Zdrava samopodoba tako ne pomeni, da sami sebe vidimo zgolj v pozitivni luči. Pomeni, da smo zmožni prepoznati svoje danosti, moči, spretnosti in veščine ter izkoristiti svoje potenciale. Hkrati pa pomeni, da se zavedamo svojih šibkih področjih, a jih sprejemamo in ne dopuščamo, da vplivajo na občutek naše vrednosti.

Ljudje z zdravo samopodobo:
  • znajo bolje izkoristiti svoje prednosti, veščine, spretnosti,
  • bolj zaupajo vase in lažje rešujejo težave ter izzive,
  • lažje ohranjajo dobre medsebojne odnose,
  • so bolj neodvisni, samostojni,
  • lažje sprejmejo kritiko,
  • si bolj dovolijo slediti svojim sanjam, željam, ciljem in potrebam,
  • si večkrat upajo stopiti iz cone udobja in so bolj odprti za pridobivanje novih izkušenj.

KAKO IZBOLJŠATI SAMOPODOBO?

Kot smo zapisali, samopodoba ni stalna in je odvisna od različnih dejavnikov. Če je naša samopodoba v določenem trenutku šibka, jo lahko krepimo s pomočjo različnih tehnik in pristopov. Včasih niti ne potrebujemo veliko, da se v sebi počutimo boljše in zgradimo zdravo podobo o sebi.

Nekaj načinov, kako lahko krepimo samopodobo:
  • Na list papirja napišemo 25 stvari, ki so vam pri sebi všeč. Lahko so povezane z videzom, osebnostnimi lastnostmi, življenjskimi dosežki ali pa odnosi z bližnjimi. Če se nam zatakne, lahko za pomoč prosimo bližnje – drugi namreč lahko vidijo nekaj, kar sami niti ne opazimo.
  • Psihoterapija: s pomočjo psihoterapevta v procesu odkrijemo izvor svojih težav in skupaj s terapevtom najdemo način, kako spremeniti omejujoče predstave o sebi in izboljšati samopodobo.
  • Hobiji in aktivnosti, pri katerih se počutimo dobro – predstava o sebi se krepi takrat, ko počnemo stvari, pri katerih uživamo, v katerih smo dobri in pri katerih opažamo napredek. Če na primer dobro kuhamo in v tem uživamo, nam to prinese občutek notranjega zadovoljstva in zavedanje, da nekaj lahko naredimo dobro. Dobro je, da si dovolimo poskusiti različne stvari in da pri posamezni zadevi vztrajamo – pogosto namreč potrebujemo nekaj časa, da določeno zadevo osvojimo in se v njen dobro počutimo.
  • Skrb zase: ko negujemo sebe, svoj um in svoje telo, se počutimo bolj udobno v svoji koži, smo bolj mirni in zadovoljni. Skrb zase zajema več področji, kot so telesna aktivnost, tehnike sproščanja – meditacija, avtogeni trening, tehnike vizualizacije, masaža ...
  • Kako sprejeti tisto, kar mi pri sebi ni všeč? Pogosto se osredotočamo na tisto, kar nam pri sebi ni všeč. Dobro je, da si odgovorimo na naslednja vprašanja:
    • Je moj pogled realen? Bi nekdo, ki ga cenim, to lastnost prav tako videl kot šibkost?
    • Mi lahko to, kar mi ni všeč, v odločenih situacijah koristi? Primer: trma me lahko ovira, ker brezglavo rinem v svoj prav, lahko pa mi pride prav, ker bolj vztrajam pri doseganju ciljev.
    • Gre za nekaj, kar negativno vpliva na moje življenje ali nekaj, kar nima pretiranega vpliva in je samo del mojih lastnih predstav? Na primer: nenadni izbruhi jeze lahko negativno vplivajo na moje odnose, zato e dobro, da na tem nekaj naredim, če pa mi ni všeč, kako se smejim, je to moja lastna predstava o tem, kakšen bi moral biti moj smeh in nima realnega vpliva na moje življenje.
    • Kakšen vpliv imam na tisto, kar mi pri sebi ni všeč? Primer: na to, da sem majhne postave, nimam vpliva, na to, da je moja osebnost bolj introvertirana, prav tako nimam vpliva. Imam pa vpliv na to, kaj lahko naredim s to svojo lastnostjo in kako jo lahko izkoristim v svoj prid.

Zdrav odnos s samim seboj je ključen za naše zadovoljstvo z življenjem, dobro počutje, zdravje, operativno delovanje in krepitev kvalitetnih medsebojnih odnosov. Zato je dobro, da v svoje življenje vpeljemo tehnike, ki nam pomagajo pri oblikovanju realnih prepričanj o sebi in krepitvi zdrave samopodobe.

Pridruži se naši Instagram skupnosti

Sledi nam
  • Vzemi si čas, da napolniš baterije! 🔋

    Prikaži več
  • Poletne mesece pogosto povezujemo s počitnicami, poletnim dopustom in posledično POČITKOM. 🏖️ Že veš, da poznamo več različnih oblik počitka? Za popoln odklop je pomembno, da izkoristimo vse oblike počitka. 💡 Podrsaj levo 👈🏻 in jih odkrij.

    Prikaži več
  • Na tvoj feed danes pošiljamo prijazen opomnik. ✨ MAŠ TO! 🤍

    Prikaži več
  • Kako lahko dobro ocenimo, kdaj smo v zdravem odnosu? 🤔 Tako, da ocenimo prostor, ki ga odnos ustvarja. Podrsaj levo in odkrij, kaj ga najbolje opisuje. 🤍

    Prikaži več
Maš to instagram
Podkast