Panični napad&nbsp;je ekstremna oblika alarmne reakcije, ki jo naravno doživi naše telo kot odziv na določeno grožnjo. Gre za telesni mehanizem, ki ljudem (in tudi živalim) omogoča, da telo zelo hitro mobilizira ogromno količino energije, da je lahko kos nenadni, življenjsko ogrožajoči nevarnosti.

Ko na primer gepardi lovijo antilopo, bo ta doživela takšen odziv in nagonsko pričela bežati. Ta alarmni mehanizem nam dobro služi takrat, kadar smo v resnični nevarnosti.&nbsp;Toda ljudje imamo določeno lastnosti, ki je nima nobena žival. Ljudje&nbsp;mislimo.

In ker ljudje razmišljamo, premlevamo, predvidevamo in kalkuliramo, lahko doživimo takšno reakcijo kot odziv na situacije, ki se nam s&nbsp;psihološkega vidika&nbsp;zdijo nevarne, ogrožajoče ali zadušljive, čeprav v resnici niso.

<img data-fileentryid="1499474" src="/documents/portlet_file_entry/998181/shutterstock_2225896321.jpg/8e14424f-db45-4421-65fc-b6a76d9baa2e" />

Na primer&nbsp;ko posameznika čaka ustni zagovor&nbsp;za izpit, lahko doživi takšno reakcijo, ker jo zaznava kot hudo obremenjujočo, celo nevarno (strah ga je, da ne opravi izpita, da ne bo mogel nadaljevati študija, da se bo osmešil itd.), čeprav situacija pravzaprav ni življenjsko ogrožajoča in nevarna.

V primeru paničnih napadov je ta reakcija še bolj ekstremna in intenzivna. Telo uporabi vse svoje mehanizme, da bi nas ubranilo pred potencialno grožnjo.

»Panični napadi&nbsp;so nenadne epizode hudega nemira, ki se pogosto pojavijo iznenada, kot odziv na grožnjo, ki večinoma ni resnično življenjsko ogrožajoča.«

Intenzivna panika navadno ne traja dlje kot nekaj minut, vendar pa lahko pride v valovih v času do dveh ur, ampak čisto vedno mine in sama po sebi za človeka ni nevarna, čeprav jo posameznik pogosto zaznava kot tako.

Pogosto posamezniki, ki doživljajo napade panike, ne morajo definirati specifičnega razloga, ki je prevedel do paničnega napada. Zdi se, da se panika pojavi iznenada, kot hud odziv na sicer običajno življenjsko situacijo.

V resnici je pogosto podlaga za pojav paničnih napadov anksiozno razmišljanje, ki ga lahko sprožijo različni dejavniki, ki jih posameznik napačno interpretira. Na primer posameznik je lahko omotičen zaradi utrujenosti, a svoje utrujenosti ne pripisuje stresu, ampak razmišlja, da je z njim nekaj hudo narobe.

Še vedno pa ni popolnoma jasnih razlogov, zakaj organizem nekaterih odreagira s paničnim napadom, medtem ko pri drugih do njega ne pride.

<h2>Kako vem, da doživljam panični napad</h2>

Panični napad posameznik doživlja telesno, a ga hkrati spremljajo tudi vedenjski in kogntivni simptomi:

<ul>
	<li>
	hiperventilacija
	</li>
	<li>
	občutek dušenja
	</li>
	<li>
	pospešeno bitje srca (palpitacije)
	</li>
	<li>
	vrtoglavica, omotica
	</li>
	<li>
	tresavica
	</li>
	<li>
	potenje
	</li>
	<li>
	slabost ali bolečina v trebuhu
	</li>
	<li>
	otopelost ali mravljinčenje v stopalih ali dlaneh
	</li>
	<li>
	menjajoči občutki mraza in vročine
	</li>
	<li>
	bolečina v prsih
	</li>
	<li>
	posameznika je strah, da se mu je »zmešalo«, da je izgubil »kontrolo«
	</li>
	<li>
	posameznik ima občutek, da umira, da je njegovo življenje ogroženo
	</li>
	<li>
	posameznika je strah, da bo omedlel, izgubil zavest
	</li>
	<li>
	depersonalizacija – stanje, ko oseba doživlja odcepitev od sebe, od lastnih misli in telesnih občutkov
	</li>
	<li>
	derealizacija – oseba spremenjeno doživlja svet okoli sebe (npr. v spremenjenih barvah).
	</li>
</ul>

Vsaj&nbsp;štirje od zgoraj naštetih znakov&nbsp;se pojavijo, če oseba doživi panični napad.

<h2>Panični napad ali panična motnja</h2>

Navadno je sprožilec prvega napada huda utrujenost, izčrpanost, hud stresni dogodek,&nbsp; neprespanost ali prekomerna uporaba nekaterih substanc (kofein, alkohol, druge droge).

Ko posameznik doživi prvi napad panike, se le-ta lahko ne pojavi nikoli več. Toda pogosto človek doživi več paničnih napadov v krajšem časovnem obdobju. Takrat govorimo o panični motnji.

Posameznika, ki trpi za&nbsp;panično motnjo, spremlja skrb, da je z njim nekaj narobe, hkrati pa ga je strah ponovnega napada.

<h2>Agorafobija</h2>

Agorafobija&nbsp;je v svoji definiciji strah pred odprtimi prostori. Najbolj pogosta karakteristika agorafobije&nbsp;je strah pred oddaljenostjo od doma oziroma »varnih«, »poznanih« krajev ali »varne osebe« (navadno partnerja, prijatelja, starša - nekoga na katerega je oseba močno navezana in mu/ji zaupa).

<img data-fileentryid="1500502" src="/documents/portlet_file_entry/998181/shutterstock_1150971305.jpg/38ce1396-33c6-4bca-0b99-22b40be4d1e5" /> 
Posameznik, ki trpi za&nbsp;agorafibojo,&nbsp;že ob sami misli na oddaljenost od doma ali odsotnost varne osebe doživi nemir in strah, da se bo zgodilo nekaj hudega.

Pri osebah s panično motnjo se pogosto razvije agorafobija, ki je povezana s strahom pred ponovnim paničnim napadom. Oseba, ki doživlja panične napade, se tako začne izogibati situaciji, v kateri bi se lahko pojavila panika (npr. človek se začne&nbsp;izogibati vožnji&nbsp;avtomobila, ker ima občutek, da bo med vožnjo doživel panični napad in izgubil nadzor nad vozilom).

Za&nbsp;agorafobijo&nbsp;sicer lahko trpijo tudi osebe, ki panične motnje nimajo. V primeru najhujših oblik se človek&nbsp;zapre v »varno zavetje svojega doma« in se popolnoma izolira od vsakdanjega življenja.

<h2>Kaj vpliva na razvoj panične motnje</h2>

Razvoj panične motnje je težko specifično določljiv, večinoma pa je kombinacija bioloških in okoljskih vzrokov.

Faktorji tveganja za razvoj panične motnje so lahko:

<ul>
	<li>genetika (posameznik ima več možnosti za razvoj panične motnje, če je bila le-ta prisotna tudi pri enem od staršev ali bližnjih sorodnikov),</li>
	<li>osebnostne lastnosti (posamezniki, ki imajo bolj plašen, nevrotičen tip osebnosti, imajo več možnosti za razvoj panične motnje),</li>
	<li>določene kronične bolezni (na primer okvara živčevja, hiperglikemija, ščitnične težave),</li>
	<li>huda travmatična izkušnja (npr. spolni napad, huda prometna nesreča),</li>
	<li>pretirana podvrženost stresu, izčrpanost, izgorelost,</li>
	<li>uživanje nekaterih drog, alkohola, pretiran vnos kofeina.</li>
</ul>

<div class="portlet-msg-info">NEKAJ DEJSTEV:</div>

<ul>
	<li>
	<div class="portlet-msg-info">Večinoma se panična motnja&nbsp;pojavi med 18 in 35 letom, toda pri nekaterih se lahko razvije tudi prej ali kasneje.</div>
	</li>
	<li>
	<div class="portlet-msg-info">Panična motnja je bolj pogosta pri ženskah. Po nekaterih podatkih naj bi bilo tveganje za pojav panične motnje pri ženskah kar dvakrat večje kot pri moških.</div>
	</li>
</ul>

<h2>Soočanje s paničnimi napadi</h2>

Najbolj učinkovito je, če se soočanja s panično motnjo lotiš&nbsp;celostno, in sicer na miselni, telesni in vedenjski ravni. Najbolj pomembno je predvsem zavedanje, da s tvojim zdravjem ni nič narobe.&nbsp;

<div class="portlet-msg-error">Panika je zgolj telesni odziv človekovega sistema, ki se pojavi zaradi določenega neravnovesja, ki omeji sicer običajno človeško delovanje.</div>

Pri soočanju s paničnimi napadi je dobro, da pogledaš, kaj lahko&nbsp;narediš v danem trenutku, ko začutiš paniko, in kaj lahko narediš v vmesnem času, da omiliš strah pred ponovnimi napadi, agorafobijo in zmanjšaš možnost pojava novih napadov.

<h3>Kaj lahko narediš v trenutku, ko doživljaš panični napad?</h3>

<ul>
	<li>Dihalne tehnike – ljudje imajo zaradi spremenjenega ritma dihanja občutek dušenja in jih je strah, da se bodo zadušili. Zaradi hiperventilacije (dolgih vdihov in kratkih izdihov), ki pogosto spremlja panične napade, v telo pride preveč kisika, zato pride do omotice, pospešenega bitja srca. S pomočjo dihalnih tehnik človek umiri simpatični živčni sistem, ki je pretirano aktiviran med samim napadom. Najbolj preprosto je trebušno dihanje.</li>
	<li>Pogovor – pogovor z osebo, ki ji človek zaupa, pomaga pri preusmerjanju pozornosti od zaskrbljujočih misli in simptomov, omogoča hitrejšo umiritev ter vrnitev v normalno stanje.</li>
	<li>Pisanje – če ni na voljo osebe, ki bi ji človek zaupal, ima lahko podoben učinek tudi pisanje trenutnih občutkov in doživljanj.</li>
	<li>Štetje – prav tako pomaga pri preusmeritvi pozornosti. Na primer štetje od 287 na 3 dol (dobro je, da štetje predstavlja izziv, saj se morajo na ta način možgani ukvarjati z določeno nalogo in usmerijo pozornost stran od »nevarnosti«.)</li>
	<li>Premikanje – na primer stiskanje stresne žogice, hoja po prostoru.</li>
	<li>Spodbudne besede – človek lahko sam sebe pomiri s spodbudnimi besedami, kot so: »Zaupam si, vem da nisem v nevarnosti, gre samo za telesno reakcijo. Počasi se moje telo umirja, diham vedno bolj mirno in sproščeno.«</li>
	<li>Zdravila – benzodiazepinski aksiolitiki so pomirjevala, ki jih zdravniki najbolj pogosto predpišejo za umiritev paničnih napadov. Pri jemanju je nujna previdnost, saj lahko povzročijo dolgoročno odvisnost. V primeru dalj časa trajajoče in intenzivne panične motnje, zdravniki rajši predpišejo antidepresive.</li>
</ul>

<img data-fileentryid="1499652" src="/documents/portlet_file_entry/998181/shutterstock_2018871572.jpg/4f60babb-848e-c9ff-50cb-03c23b01c1dc" /> 
 

<h2>Kako se lahko lažje soočamo s paničnim napadom in panično motnjo</h2>

<ul>
	<li>Tehnike globokega sproščanja (dihalne tehnike, progresivna mišična relaksacija, skeniranje telesa, meditativne prakse, prakse, ki temeljijo na čuječnosti) – s pomočjo tehnik globokega sproščanja se sproži t. i. »sprostitveni odziv«, ki ga lahko razumemo kot stanje globoke umirjenosti, počitka in sproščenosti. Med sprostitvenim odzivom se umiri živčni sistem, zniža srčni utrip, sprosti se mišična napetost, pospeši se prekrvavitev možganov in umirijo misli. Sprostitvene tehnike je priporočljivo izvajati redno, pri tem pa dodajamo, da med samim paničnim napadom ne bodo delovale.</li>
	<li>Psihoterapija - zelo priporočljiv je obisk terapevta, ki človeka s strokovnim znanjem vodi na poti do učinkovitega spopadanja z napadi. Kognitivno vedenjska terapija se je pogosto izkazala za eno od bolj učinkovitih, saj se osredotoča na spremembo omejujočih prepričanj, misli in vedenj, ki spremljajo posameznika, ki se sooča s paničnimi napadi in panično motnjo.</li>
	<li>Spremembe življenjskega sloga – določeni načini delovanja lahko poglabljajo in vzdržujejo panično motnjo. N&nbsp;drugi strani pa obstajajo podporni mehanizmi, ki človeku omogočajo, da se lažje sooča s panično motnjo in da le-ta postane bolj obvladljiva. Podporni mehanizmi so na primer:&nbsp;zdrava prehrana, več časa zase, telesna aktivnost, spremembe nezdravih navad (uživanje alkohola, preveč kofeina) in omejujočih miselnih vzorcev (npr. perfekcionizma).</li>
	<li>Zdravila - v primerih, ko je situacija res nevzdržna in posameznik ni zmožen funkcionalnega vsakodnevnega delovanja, so zdravila lahko učinkovita rešitev. Zdravila omogočijo, da človek ponovno vzpostavi ravnovesje in postane normalno operativen. Zdravila predpiše psihiater ali osebni zdravnik.</li>
	<li>Podporni mehanizmi – na primer pisanje dnevnika, joga, nega telesa (masaža, savna), prakse hvaležnosti, pogovor z osebami, ki se soočajo s podobnimi težavami, spremljanje strokovne literature za boljše razumevanje stanja.</li>
</ul>

Ljudje, ki se soočajo s panično motnjo, imajo pogosto občutek, da stanje ne bo nikoli minilo, da je z njimi nekaj narobe in da bo samo še slabše. Zato nemalokrat panično motnjo spremljajo tudi druge težave v duševnem zdravju,&nbsp;na primer depresija, izgorelost in generalizirana anksiozna motnja.

<div class="portlet-msg-alert">Pomembno je, da posameznik najde svojo pot soočanja, da si vzame čas za regeneracijo, da sprejme svoje stanje kot trenutno in se zaveda, da nobena stvar ni dokončna in da z vztrajnostjo, iskanjem različnih poti in zaupanjem vase tudi najbolj težka in huda obdobja enkrat minejo.</div>

<h2>Viri in literatura</h2>

<ul>
	<li>Bourne, Edmund J. 2010.&nbsp;The&nbsp;Anxiety&nbsp;and&nbsp;Phobia&nbsp;Workbook. Oakland, CA: New&nbsp;Harbinger&nbsp;Publications,&nbsp;Inc.&nbsp;</li>
	<li>Burns, David. 2020. Feeling Great: Revolutionary New Treatment for Depression and Anxiety. &nbsp;Pesi Publishing &amp; Media.</li>
	<li>Brst psiologija. E-knjiga: Doživljanje in obvladovanje anksioznosti/tesnobe. Dostopno prek: https://www.brstpsihologija.si/product/dozivljanje-in-obvladovanje-anksioznosti-tesnobe/.</li>
	<li>BRST psihologija. BRSTOPLOGIJA – panični napadi. Dostopno prek: <a href="https://www.youtube.com/watch?v=4mZ7CrQNqik&amp;t=214s">https://www.youtube.com/watch?v=4mZ7CrQNqik&amp;t=214s</a></li>
	<li>BRST psihologija. Dostopno prek: &nbsp;<a href="https://www.brstpsihologija.si/vse-o-panicnih-napadih/">https://www.brstpsihologija.si/vse-o-panicnih-napadih/</a>.</li>
	<li>Anić Nada (ur.). Prispevki iz vedenjske in kognitivne terapije: Zbornik 1. 2009. Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije.</li>
</ul>

Panični napadi

Preberite več zapisov

Prebolevanje partnerskega razhoda

Tehnike sproščanja so način obvladovanja stresa

STRES: Rana sodobnega časa, ki ti lahko življenje povsem obrne na glavo

SAMOPODOBA – Kako se počutim in kaj mislim o sebi?

Konflikti v partnerskem odnosu

Pridruži se naši Instagram skupnosti