<p style="text-align:justify">Jeza ni »slabo« čustvo. Pravzaprav nam lahko v marsikateri situaciji pomaga in nič ni narobe, če se počutimo jezno. Pomembno je, kako se z jezo soočimo ter kako jo izrazimo. Vsi vemo, kaj je jeza, in vsi smo jo že občutili: bodisi kot bežno nadlogo bodisi kot popoln bes. Jeza je povsem normalno, običajno človeško čustvo. Ko pa uide izpod nadzora in postane uničujoče, lahko povzroči težave – težave v službi, v osebnih odnosih in v kakovosti našega življenja. Zaradi jeze se lahko počutimo, kot da smo na milost in nemilost prepuščeni nepredvidljivemu in močnemu čustvu.</p>

<h2>Kaj je jeza?</h2>

<p style="text-align:justify">Je del življenja - nič manj kot spomin, sreča in sočutje. Nihče se ne odloči biti jezen. Jeza je reakcija, je čustveno stanje, ki je vgrajena v naš živčni sistem. Razlikuje se po intenzivnosti od blage razdraženosti do močnega besa. Izraža se v telesu (na primer mišična napetost, nemir, povišanje srčnega utripa in krvnega tlaka) in vedenju (kot so grozeča dejanja, korakanje in stiskanje pesti). Jeza je močno čustvo, ki poskuša izraziti nezadovoljstvo in neodobravanje.</p>

<p style="text-align:justify"><img data-fileentryid="1708468" src="/documents/portlet_file_entry/998181/Obvladovanje+jeze_2.jpg/f77e8249-70c1-820c-2fa8-8a72f73b0b49" /><br />
Jezo lahko povzročijo tako zunanji kot notranji dogodki. Lahko smo jezni na določeno osebo (npr. na sodelavca ali prijatelja) ali dogodek (prometni zastoj, odpovedan let) ali pa je našo jezo povzročila skrb ali razmišljanje o naših osebnih težavah. Spomini na travmatične ali jezne dogodke lahko prav tako sprožijo občutek jeze.</p>

<h2>Razbijanje pogosto sprejetih mitov o jezi</h2>

<p style="text-align:justify">Preden lahko obvladuješ lastno jezo, se moraš zavedati, kaj jeza je in kaj ni. Na žalost je veliko mitov o jezi. Tukaj je nekaj mitov, ki jih je treba izpostaviti že na začetku:</p>

<ol>
	<li><b>“Če ne izraziš jeze, lahko eksplodiraš.” </b>Resnica je, da pogosteje ko izražamo jezo, večja je verjetnost, da se bomo v prihodnosti počutili jezne. Po drugi strani pa nam je lahko primerno, previdno izražena jeza v pomoč.</li>
	<li><b>“Moški so bolj jezni kot ženske.”</b> Če z bolj jezni mislimo, kako pogosto ljudje doživljajo jezo, trditev ne drži. Raziskave kažejo, da se ženske jezijo približno tako pogosto kot moški. Moški in ženske morda nekoliko drugače <u>izražajo</u> jezo, vendar raziskave glede tega vprašanja niso dosledne.</li>
	<li>“<b>Jeza je slaba</b>.” Ko gre za obvladovanje stresa, ima jeza različne pozitivne namene. Kadar je pod nadzorom, nas lahko napolni z energijo, izboljša našo komunikacijo z drugimi ljudmi in nas brani pred strahom in negotovostjo.</li>
	<li><b>“Če ne izraziš jeze, te bodo videli kot šibkega</b>.” Ne drži. Pravzaprav miren, premišljen in samozavesten odziv ne le da deluje bolje, temveč je tudi precej močan.</li>
</ol>

<h2>Za svojo jezo smo odgovorni mi sami</h2>

<p style="text-align:justify">Jeza je prilagojen odziv na grožnjo v okolju; sproža močna, pogosto agresivna čustva in vedenja, ki nam omogočajo bolj in obrambo, kadar smo napadeni. Določena mera jeze je torej potrebna za naše preživetje. Po drugi strani pa se ne moremo fizično izražati nad vsako osebo ali predmetom, ki nas moti ali draži. Zakoni, družbene norme in zdrav razum postavljajo meje glede tega, kako daleč nas lahko pripelje jeza. Ljudje uporabljajo različne zavestne in nezavedne procese, da se soočijo s svojimi občutki jeze.</p>

<p style="text-align:justify">Ali tudi ti z jezo kdaj prikriješ svoja druga čustva? Razmisli o svojih primerih.</p>

<p style="text-align:justify">Vsak je odgovoren za svojo jezo. Jeza ni povzročena od zunaj, ampak gre za naš osebni odziv na vedenje drugih. Običajno je naša prva reakcija zelo hitra in avtomatska. Ne moremo odločati o tem, ali bomo občutili jezo ali ne, smo pa odgovorni za to, kaj bomo z jezo takrat naredili.</p>

<h2>Zakaj je pomembno obvladovati jezo?</h2>

<p style="text-align:justify">Jeza ni nekaj, kar bi bilo mogoče - ali bi bilo potrebno - pozdraviti. Vendar se jo moramo naučiti dobro obvladovati – doma, v šoli in v intimnih odnosih.</p>

<p style="text-align:justify">Ni ti treba biti žrtev lastne jeze - lahko izbereš, kako se boš odzval, ko svet s tabo ne ravna tako, kot želiš.</p>

<p style="text-align:justify"><img data-fileentryid="1708473" src="/documents/portlet_file_entry/998181/Obvladovanje+jeze_3.jpg/543d27fc-a8c9-8251-ba2b-11599b3811da" /><br />
Pri tem imaš prav toliko izbire glede tega, kako boš izrazili svojo jezo, kot glede tega, kakšno barvo srajce nosiš, kaj ješ za zajtrk ali ob kateri uri greš popoldne na tek. Izbiraš lahko tudi glede tega, koliko včerajšnje jeze boš prenesel v prihodnost in koliko jeze boš verjetno doživel jutri.</p>

<p style="text-align:justify">Nenadzorovana jeza lahko v kakršnikoli obliki negativno vpliva na fizično zdravje in čustveno dobro počutje. Raziskave kažejo, da lahko jeza in sovražnost povečata možnosti ljudi za razvoj srčnih bolezni. Jeza lahko povzroči tudi težave, povezane s stresom, vključno z nespečnostjo, prebavnimi težavami in glavoboli.</p>

<h2>Kaj lahko storim sam/a, da učinkovito obvladujem jezo?</h2>

<p style="text-align:justify">Prva stvar, ki jo lahko storiš, ko začutiš jezo je, da takoj ukrepaš. Kot pravi pregovor: "Kdor okleva, je izgubljen". Včasih je tako enostavno kot šteti do deset, včasih ne.</p>

<p style="text-align:justify"><i>90% ljudi na žalost ne ukrepa takoj, ko se začnejo jeziti - in vse prepogosto hitro napredujejo od stopnje malenkosti do popolnega besa.</i></p>

<p style="text-align:justify">Zamisel, da morajo čustva samo teči svojo pot, je mit - in to nevaren. Prej ko prevzameš nadzor nad svojo jezo, bolje ti bo.</p>

<p style="text-align:justify"><img data-fileentryid="1708889" src="/documents/portlet_file_entry/998181/Obvladovanje+jeze_1.jpg/5222309b-9f47-683a-93c8-37b1ef0cdf87" /><br />
Naslednjič, ko nekdo pritisne tvoje gumbe, poskusi naslednje:</p>

<ul>
	<li><b>Ne jemlji tega osebno ter ne krivi druge osebe</b>. Ko začneš kriviti nekoga drugega, zlahka dovoliš, da se tvoja jeza stopnjuje.</li>
	<li><b>Ne razmišljaj o maščevanju</b>. Maščevanje je pogosto naslednji korak po tem, ko začneš pripisovati krivdo. Porabi svojo energijo za bolj koristne stvari kot za maščevanje.</li>
	<li><b>Prizadevaj si razrešiti problem.</b> Eden od razlogov za nastanek jeze je, da nas opozori na težave v našem življenju. Ko imaš ponavljajoče težave, ki vodijo v jezo, se osredotoči na rešitev težave. Če posvetiš nekaj časa odpravljanju težav, je verjetnost večja, da te zadeva ne bo več frustrirala.</li>
	<li><b>Prizadevaj si za način obvladovanja situacije brez jeze</b>. Kako se lahko spopadaš s situacijo, ne da bi se razjezil? Najzahtevnejši del obvladovanja jeze je njeno produktivno izražanje. Agresivno izražanje pogosto vodi do negativnih posledic in tudi prepogosto zadrževanje ni dobro za nas. Namesto tega poskusi svojo jezo izraziti odločno in neagresivno. Vzemi si trenutek in počakaj, da začneš bolj jasno razmišljati. Bodi jasen glede svojih čustev, hkrati pa si prizadevaj za produktivne in razumne rešitve.</li>
</ul>

<h2>Zakaj se nekateri ljudje razjezijo hitreje kot drugi?</h2>

<p style="text-align:justify">Nekateri ljudje imajo kratke živce kar pomeni, da se njihova jeza tako hitro pospeši, da nimajo veliko priložnosti, da bi prevzeli nadzor, preden uide izpod nadzora. Dolžino živcev določajo številni dejavniki, kot so:</p>

<ul>
	<li><b>Temperament.</b> Nekateri ljudje so impulzivni (delujejo hitro in brez premisleka), medtem ko so drugi bolj premišljeni (vzamejo si čas za premislek). Impulzivni in vzkipljivi ljudje se hitreje razjezijo kot bolj umirjeni posamezniki.</li>
	<li><b>Osebnost.</b> Si nepotrpežljiv, impulziven, konflikten, zahteven in gospodovalen v načinu, kako se spopadaš z življenjem? Če je odgovor pritrdilen, se verjetno hitreje razjeziš kot ostali.</li>
	<li><b>Uživanje kofeina, nikotina in alkohola.</b> Snovi, ki vplivajo na vaše možgane, vplivajo na vaša čustva. Če redno uporabljaš katerokoli od teh snovi, je verjetnost večja, da se hitreje razjeziš kot ostali.</li>
	<li><b>Razpoloženje</b>, o tem ni dvoma: če trpiš za določenimi vrstami motenj razpoloženja (kot je depresija ali bipolarna motnja), ne bo potrebno veliko, da se razjeziš.</li>
	<li><b>Stopnja stresa</b>: Obstaja normalen stres in potem je tu nenormalen, pretiran stres. Dlje kot se oddaljiš od običajnega stresa, krajši so tvoji živci. Nenadni izbruhi jeze so pogosto način, s katerim tvoj živčni sistem reče: »Nehaj! Ne prenesem več stresa. To me ubija! Umakni se."</li>
	<li><b>Količina spanca</b>: Brez ustreznega spanca (sedem do devet ur na noč) življenje postane pravi napor. Zdi se, da je za vse potrebno več truda. Živci so skrhani. Manj si učinkovit pri vsem, kar počneš. In ni potrebno veliko, da se razburiš.</li>
</ul>

<h2>Kaj so tehnike in strategije s katerimi si lahko pomagam pri obvladovanju jeze?</h2>

<p style="text-align:justify">Obvladovanje jeze lahko predstavlja izziv. Pri tem so ti lahko v pomoč preprosti nasveti.</p>

<ol>
	<li><b>Premisli, preden spregovoriš.</b> Ko smo ujeti v trenutku jeze, pogosto rečemo nekaj, kar kasneje obžalujemo. Vzemi si nekaj trenutkov, da izbereš svoje misli preden karkoli rečeš. Dovoli tudi drugim, ki so vpleteni v situacijo, da naredijo enako.</li>
	<li><b>Vzemi si odmor.</b> Nekaj trenutkov tišine bo morda pomagalo, da se boš počutil bolj pripravljen na to, kar te čaka, ne da bi pri tem postal razdražen ali jezen.</li>
	<li><b>Uporabi “jaz” stavke</b>. Kritiziranje ali obtoževanje lahko samo še poveča napetost. Namesto tega uporabi “jaz” stavke. Primer tega je lahko: “Jaz se razjezim, ko ignoriraš moje ideje, ker mi to daje občutek, da me ne spoštuješ.”</li>
	<li><b>Humor </b>nam lahko pomaga pri tem, da se lažje soočimo s tem, kar nas jezi. Vendar se izogibaj sarkazmu, ker lahko prizadene čustva in poslabša situacijo.</li>
	<li><b>Tehnike sproščanja.</b> Vadiš lahko vaje za globoko dihanje, zamisliš si lahko sproščujoč prizor (npr. plaža, gozd) ali pri sebi ponavljaj pomirjujočo besedo ali besedno zvezo. Prav tako lahko poslušaš glasbo.</li>
	<li><b>Vedi, kdaj poiskati pomoč.</b> Naučiti se obvladovati jezo je lahko včasih izziv. Poišči pomoč pri težavah z jezo, če se ti zdi, da počneš stvari, ki jih obžaluješ ali prizadenejo ljudi okoli tebe.</li>
</ol>

<p>Ničesar ne moreš doseči v jezi, česar ne bi mogel doseči brez nje.</p>

<h1><b>Kdaj poiskati strokovno pomoč?</b></h1>

<p style="text-align:justify">Obvladovanje jeze nam lahko predstavlja izziv. Poišči si pomoč, kadar imaš občutek, da ti nadzorovanje jeze <b>uhaja iz nadzora</b>; kadar jeza povzroči, da počneš <b>stvari, ki jih kasneje obžaluješ</b> ali kadar <b>prizadene ljudi</b> okoli tebe.</p>

<p style="text-align:justify">Kadar je stiska zelo huda se lahko obrneš na izbranega osebnega zdravnika, dežurnega zdravnika ali na reševalno službo (112).</p>

<p style="text-align:justify">Na voljo so tudi različni viri pomoči:</p>

<ul>
	<li><b>POSVET</b> – <a href="http://www.posvet.org/">http://www.posvet.org/</a>: info@posvet.org (031 704 707)</li>
	<li><b>NIJZ</b> - <a href="https://www.nijz.si/sl/svetovalnica-tu-smo-zate">https://www.nijz.si/sl/svetovalnica-tu-smo-zate</a>; svetovalnica@nijz.si (031 778 772)</li>
	<li><b>KAMELEON</b> – <a href="https://svetovalnicakameleon.si/">https://svetovalnicakameleon.si/</a>: Društvo za psihološko svetovanje Kameleon (<a href="mailto:info@svetovalnicakameleon.si">pogovor@</a>svetovalnicakameleon.si)</li>
	<li>zaupna telefona <b>Samarijan in Sopotnik: </b>116 123</li>
	<li>spletna svetovalnica <b>#Tosemjaz: </b>&nbsp;<a href="https://www.tosemjaz.net">https://www.tosemjaz.net</a></li>
</ul>

<div class="portlet-msg-alert">Vprašanja za razmislek:&nbsp;Poskusi se spomniti, kdaj si bil nazadnje jezen. Kakšna je bila težava zaradi katere si bil jezen? Se bi lahko tega problema lotil kako drugače? Je tvoja jeza pomagala ali ovirala tvojo sposobnost, da rešiš težavo?</div>

<h2>Knjige za samopomoč</h2>

<ul>
	<li>McMahon, G. (2010). Adijo, jeza; Priročnik za samopomoč. Didakta.</li>
	<li>Schmidt, I. (2018). Ime mi je jeza: mladostnikovo iskanje identitete: Pivec.</li>
</ul>

<div>
<ul>
	<li><a name="_gi8vbo6zie30"></a> Babič, M., Seršen Fras, A., Tulimirović, A. (2014). Kako obvladam jezo in ostanem kul? Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor.</li>
	<li><a name="_en4pkmop89ei"></a> Iršič, M. (2020). Obvladovanje jeze. Zavod RAKMO, Ljubljana.</li>
	<li><a name="_q18skpav0igt"></a> Kristančič, A. (2002). Socializacija agresije. AA Inserco, Ljubljana.</li>
	<li><a name="_poyz42th5lqw"></a> Delovni list: Odločitev za spremembo. Dostopen na: <a name="_g72mcu600omm"></a><u><a href="https://www.tosemjaz.net/assets/5-SAMOPODOBA-CUSTVA-IN-DUSEVNE-STISKE/Za-krmilom-svoje-jeze/Delovni-listi/Jeza_DL1_Odlocitev-za-spremembo.pdf">https://www.tosemjaz.net/assets/5-SAMOPODOBA-CUSTVA-IN-DUSEVNE-STISKE/Za-krmilom-svoje-jeze/Delovni-listi/Jeza_DL1_Odlocitev-za-spremembo.pdf</a></u></li>
	<li><a name="_9stri2qeje6y"></a> Elkin, A. (2014). Obvladovanje stresa za telebane. Pasadena.</li>
</ul>
</div>

<h2>Uporabne strani</h2>

<ul>
	<li><a href="https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/">https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/</a>: mreža virov pomoči na področju duševnega zdravja</li>
	<li><a href="https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/">https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/</a><u>:</u> seznam centrov za duševno zdravje v Sloveniji</li>
	<li><a href="https://na-varnem.si/vsi-viri-pomoci/">https://na-varnem.si/vsi-viri-pomoci/</a><u>: </u>seznam vseh virov pomoči</li>
	<li><a href="https://www.omra.si/">https://www.omra.si/</a>: spletna stran za informiranje o duševnih težavah in motnjah&nbsp; &nbsp;</li>
	<li><a href="http://www.nijz.si">www.nijz.si</a>: Nacionalni inštitut za javno zdravje nudi osnovne informacije in brezplačno gradivo o duševnem zdravju. &nbsp;&nbsp;</li>
	<li><a href="http://www.zivziv.si">www.zivziv.si</a>: ŽivŽiv je spletna postaja za razumevanje samomora in pomoči, ki je na voljo.</li>
	<li><a href="https://svetovalnicakameleon.si/">https://svetovalnicakameleon.si/</a>: spletna stran Društva za psihološko svetovanje&nbsp; Kameleon, ki nudi uporabne vsebine s področja duševnega zdravja.</li>
	<li><a href="https://dmi.zrc-sazu.si/sl/strani/promocija-zdravja-na-delovnem-mestu#v">https://dmi.zrc-sazu.si/sl/strani/promocija-zdravja-na-delovnem-mestu#v</a>: vsebine s področja obvladovanja stresa in ohranjanja duševnega zdravja na delovnem mestu.</li>
	<li><a href="http://www.med.over.net">www.med.over.net</a>: spletni portal z izčrpnimi informacijami o telesnem in duševnem zdravju.</li>
</ul>

<p style="text-align:justify"><a name="_2tnlwrfs2bml"></a><a name="_hdru4av5clld"></a></p>

<h2>Reference</h2>

<ul>
	<li>Averill, J.R. (1983). Studies on anger and aggression: Implications for theories of emotion.&nbsp;<i>American Psychologist, 38</i>&nbsp;(11), 1145-1160.</li>
	<li>Berkowitz, L. in Harmon-Jones, E. (2004). Toward an understanding of the determinants of anger. <i>Emotion, 4(</i>2), 107.</li>
	<li>Novaco R. W. in DiGiuseppe R. Strategies for controlling your anger: Keeping anger in check.</li>
	<li>Smith, L. L. (2022). <i>Anger Management For Dummies, 3rd Edition</i>: New Jersey: John Wiley &amp; Sons, Inc.</li>
</ul>

<p> </p>

<p style="text-align:justify"> </p>

Obvladaj jezo, preden ona obvlada tebe

Pridruži se naši Instagram skupnosti

Obvladaj jezo, preden ona obvlada tebe

Preberite več zapisov

Posttravmatska stresna motnja

Samomorilnost in samopoškodovanje

Prebolevanje partnerskega razhoda

Tehnike sproščanja so način obvladovanja stresa

Panični napadi

Telesna samopodoba

Čustveni sprožilci v partnerskem odnosu

Strah pred intimo: se v odnosu lahko predam drugemu?

Čuječnost

STRES: Rana sodobnega časa, ki ti lahko življenje povsem obrne na glavo

SAMOPODOBA – Kako se počutim in kaj mislim o sebi?

Konflikti v partnerskem odnosu

Pridruži se naši Instagram skupnosti